Zmagi na Irsko in v Italijo, za Mohoriča ni vsak dan nedelja

Jubilejna 30. dirka po Sloveniji navijačem ni postregla z največjima slovenskima zvezdnikoma, je pa prinesla do konca negotov boj za zeleno majico, ki jo je osvojil Italijan Giovanni Aleotti (Bora Hansgrohe). Domači asi se niso uvrstili na zmagovalni oder ali dobili katere od petih etap, a se bodo bržkone odkupili tam, kjer najbolj šteje, na Touru.

Na papirju je bila najtežja kraljevska 4. etapa s ciljem na Krvavcu, vendar ob izjemni izenačenosti konkurence ni prinesla velikih razlik med najboljšimi. Na Plaži je bil prvi Pello Bilbao (Bahrain Victorious), ki je ob obletnici usodne nesreče na dirki po Švici posvetil zmago rajnkemu moštvenemu kolegu in prijatelju Ginu Mäderju.

Pripravil si je tudi dobro izhodišče za napad na zeleno majico, ki jo je s prednostjo 12 sekund nosil Aleotti, zmagovalec 3. etape v Novi Gorici. Scenarij za veliki finale je bil spisan in glavni akterji so se odločili za kolesarski revolveraški obračun. Pokati je začelo že daleč pred ciljem na novomeškem Glavnem trgu. Z vsemi topovi je streljal bojeviti Irec Ben Healy (EF Education), ki je za nagrado dobil etapno zmago, do katere pa ni prišel premočrtno.

Napadi in preobrati so si sledili tako hitro, da jim je bilo težko slediti. V nekem trenutku je imel Bilbao na cesti že več kot minuto prednosti pred Aleottijem, ki se je zdel v izgubljenem položaju, a so ga rešili moštveni kolegi, pa tudi kolesarji Ineosa, ki so želeli v položaj za etapno zmago pripeljati Jhonatana Narvaeza.

Karte so se še premešale, tudi Healy je imel po napadu pred Trško Goro že toliko prednosti, da bi lahko začel sanjati o zeleni majici, a so ga zasledovalci ujeli. To pa jim ni uspelo, ko jih je presenetil s skokom v zadnjih kilometrih. Tako je šla zadnja etapa na Irsko, skupna v Italijo in to kolesarju, na katerega pred štartom malodane nihče ni računal. »Ko je Bilbao napadel, sem bil v skrbeh, nikoli pa nismo zagnali panike. To je moj največji uspeh doslej in zahvaliti se moram vsem, ki so me podpirali ta teden in tudi lani, ko sem imel veliko težav,« je povedal 25-letni Italijan, ki minulo sezono zaradi zdravstvenih težav in padcev ni mogel pokazati vsega, kar zmore.

Lahko bi rekli, da je bil tiha voda, ki zdaj prodira na površje. Na lanski dirki po Sloveniji je bil 4., a tako nevpadljiv, da ga letos nihče ni štel med favorite. Ne nazadnje je leta 2019 zasedel 2. mesto na Tour de l'Avenir največji dirki za kolesarje do 23 let, ki jo je leto prej dobil Tadej Pogačar.

Najvišje Novak in Mezgec

Ob njegovi (in Rogličevi) odsotnosti v zadnjih dveh letih Slovenci ne kotirajo na vrh skupnega seštevka. Najvišje se je na 12. mesto uvrstil Pogačarjev moštveni kolega iz ekipe UAE Domen Novak, najvišja slovenska etapna uvrstitev je bilo 3. mesto Luke Mezgeca (Jayco Alula) v Rogaški Slatini. Slednji je bil včeraj 4. v Novem mestu, tik za njim pa je bil lanski zmagovalec novomeške etape Matej Mohorič (Bahrain Victorious).

»Bolj bi mi ustrezalo, če bi šli do Trške Gore bolj umirjeno in potem na vso moč gor. Ta del bi bil tako bolj eksploziven, nanj pa smo prišli že izmučeni. Tudi jaz nisem več imel najboljših nog na vzponu. Izšlo se je, kot se je, bil sem v igri za etapno zmago, vendar ni vsak dan nedelja,« je povedal Mohorič, ki ga pred Tourom – začel se bo 29. junija v Firencah – ta teden čaka še DP v Trebnjem.