HOKEJ
Zmaji na Gorenjskem uprizorili svojo veselico
Hokejisti SŽ Olimpije v Podmežakli gladko odpravili Sij Acroni Jesenice Za Ljubljančani je osem zaporednih zmag v AHL, železarji si želijo iz krize
Odpri galerijo
JESENICE – Hokejski zanesenjaki, pa ne le z Gorenjske in iz Ljubljane, so težko čakali na zadnjo oktobrsko soboto. V pomanjkanju odmevnih in spektakularnih predstav na ledu so odštevali do uvodnega derbija železarjev in zmajev za točke v alpski ligi kot tudi v domačem prvenstvu, nato lepo napolnili Podmežaklo, a na koncu je bila večina med 3200 obiskovalci razočarana. Domači hokejisti so povsem odpovedali, že dolgo ni bilo videti tako suverene SŽ Olimpije na jeseniškem ledu: zmaga zmajev s 4:0 (2:0, 1:0, 1:0; Chvatal, Kranjc, Koren, Zajc) je razkrivala realno razmerje moči.
Res bi zgolj po razmerju v strelih (28:26 za zmagovalce) kdo lahko pomislil, da je bil boj na ledu enakovreden, toda že uvodne minute so razkrivale, da se je ljubljansko moštvo precej bolj zbrano in odločno lotilo izziva v derbiju. Po zelo kratkem uvodnem domačem poskusu je namreč odgovorilo z napadalno igro v slogu velikih zmagovalcev. Tako zmaji niso prenehali bruhati ognja v neposredni bližini vrat domačega čuvaja mreže Clarka Saundersa, ki mu nikakor ne gre pripisovati krivde za bled učinek svojega moštva na derbiju, toda niti na tej tekmi niti na nekaterih prejšnih, denimo v Salzburgu ali prej na turnirju celinskega pokala, ni bil več tisti čarovnik, ki tekmecem jemlje voljo do igre ...
Čarobne palice očitno doslej v sezoni ni našel niti trener Gaber Glavič, njegovo spremenjeno moštvo je daleč od šampionske ravni, česar se zaveda tudi sam. »Na tej tekmi smo bili zasluženi poraženci, Olimpija je bila boljša, našla je pot k uspehu, kot smo jo mi imeli v prejšnji sezoni. Rad bi videl lanske Jesenice, vem, da se lahko vrnemo na to raven,« je ohranjal svoj znani samozavestni pristop jeseniški strateg. A kdor koli pozorno spremlja njegovo moštvo v zadnjih tednih, mu je lahko hitro jasno, da bo pot vrnitve proti vrhu alpske lige še zelo zapletena.
Res bi zgolj po razmerju v strelih (28:26 za zmagovalce) kdo lahko pomislil, da je bil boj na ledu enakovreden, toda že uvodne minute so razkrivale, da se je ljubljansko moštvo precej bolj zbrano in odločno lotilo izziva v derbiju. Po zelo kratkem uvodnem domačem poskusu je namreč odgovorilo z napadalno igro v slogu velikih zmagovalcev. Tako zmaji niso prenehali bruhati ognja v neposredni bližini vrat domačega čuvaja mreže Clarka Saundersa, ki mu nikakor ne gre pripisovati krivde za bled učinek svojega moštva na derbiju, toda niti na tej tekmi niti na nekaterih prejšnih, denimo v Salzburgu ali prej na turnirju celinskega pokala, ni bil več tisti čarovnik, ki tekmecem jemlje voljo do igre ...
Čarobne palice očitno doslej v sezoni ni našel niti trener Gaber Glavič, njegovo spremenjeno moštvo je daleč od šampionske ravni, česar se zaveda tudi sam. »Na tej tekmi smo bili zasluženi poraženci, Olimpija je bila boljša, našla je pot k uspehu, kot smo jo mi imeli v prejšnji sezoni. Rad bi videl lanske Jesenice, vem, da se lahko vrnemo na to raven,« je ohranjal svoj znani samozavestni pristop jeseniški strateg. A kdor koli pozorno spremlja njegovo moštvo v zadnjih tednih, mu je lahko hitro jasno, da bo pot vrnitve proti vrhu alpske lige še zelo zapletena.
Jeza navijačev pred slačilnicoSlaba predstava državnih prvakov, ki ji je logično sledil prepričljiv poraz, je tako razjezila jedro navijaške skupine Red Steelers, da so najbolj razočarani po tekmi prišli kar pred slačilnico in sporočili igralcem in trenerju, da so bili daleč od ravni svojega kluba. Bilo je nekaj napetosti v zraku, za red so morali poskrbeti policisti, navijače pa je pomiril kapetan Andrej Tavželj (»Razumem jezo, toda težave moramo reševati civilizirano.«) in pozneje tudi v pogovorih z novinarji poudaril, da se vsem obiskovalcem opravičuje za tako porazen večer.
Ljubljanski niz se nadaljuje
Povsem drugačno je stanje duha v ljubljanski slačilnici. Moštvo leti na krilih osmih zaporednih zmag v sezoni in obenem tretje v vrsti derbijev z železarjev. Zmaji so bili drsalno za razred močnejši, napak so storili precej manj, v igri ohranjali vidno željo po zmagi. »Rezultat nam je seveda v veselje, igra pa še ni popolna. Ohranjamo še rezerve, želim si v Ljubljano pripeljati kar najbolj vrhunski hokej,« ne skriva ambicij Olimpijin trener Jure Vnuk, nad čigar učinkom so v Tivoliju zdaj navdušeni. A veselje privržencem zeleno-belih ne prinaša le trener, temveč tudi učinek tistih na igrišču. Žan Us je nekoč kot obetavni vratar navduševal jeseniške privržence, zdaj ta otrok kranjske hokejske šole in nekoč tudi dijak športnega oddelka gimnazije v Kranju odlično brani v Tivoliju. V besedah je skromen, prav mirno je prejemal čestitke za nedotaknjeno mrežo v derbiju: »Vem, da takšen učinek na tekmah Jesenic in Olimpije zaradi polnih tribun šteje še več, a mi se moramo truditi za zmago na sleherni tekmi.« In kolesje se bo znova zavrtelo že jutri. Pred Olimpijo je tivolski dvoboj z Vipitenom, ki ga vodi slovenski selektor Ivo Jan, Jeseničani odhajajo k vodilnem Brunicu. Kot po navadi si je derbi v Podemžakli ogledal tudi jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger. Na tribunah smo opazili tudi njegova protikandidata na bližnjih lokalnih volitvah, nekdanjega hokejskega reprezentanta Miho Rebolja. med gledalci ni manjkal niti predsednik HZS Matjaž Rakovec, tudi kandidat za župana v Kranju.Zastave pod stropomOzračje v Podmežakli je spominjalo na stare čase. Pred dvorano so se zbirali hokejski privrženci iz različnih slovenskih regij, okrog stojnic je bilo precej bolj živahno kot na običajnih tekmah alpske lige, navijači domačega moštva so pospremili začetek tekme z velikim transparentom in številko 70, ki spominja na obletnico ustanovitve prvega hokejskega kluba na Jesenicah. Pri sedanjem klubu si želijo nadaljevati lepo tradicijo, a se tudi spominjati veličastnih trenutkov iz preteklosti. Zato do konca leta načrtujejo, da bi pod strop dvorane, po vzoru velikih klubov na tujem, obesili zastave z letnicami naslova državnih prvakov. V jeseniški hokejski zgodovini se je teh nabralo uradno 35, a v Podmežakli štejejo tudi lovoriko iz leta 1974, ki so jim jo na seji HZJ odvzeli za zeleno mizo.