Podporo poljskih navijačev je čutil na slehernem koraku
Na avstrijski velikanki si želi 27-letni Domžalčan, sicer član SSK Mengeš, predvsem uživati in poleteti prek 240 metrov.
V Zakopanah se je spet pokazalo, kako zgoščena je konkurenca na moških tekmah. V pičlih 20 točkah vas je bilo kar 15 skakalcev. Če bi upoštevali le daljave, torej brez sodniških ocen in točk za veter, bi vas toliko kandidiralo celo za zmago.
»Tekma je bila dejansko izjemno izenačena in zato tudi zanimiva, sam pa sem prikazal dva res zelo dobra oziroma vrhunska skoka. Tretje mesto je odličen dosežek in sijajna popotnica za Kulm.«
Vas je, denimo, le pol točke ločilo od drugouvrščenega Nemca Andreasa Wellingerja. Za njim ste zaostali tudi zaradi nižjih ocen za slog, čeprav jih ni malo, ki menijo, da bi si za svoje skoke zaslužili višje.
»Kaj naj rečem? Velikokrat ocene dodelijo tudi glede na ime in velikokrat bi bil lahko vrstni red tudi drugačen. A se trudim, da se s tem ne obremenjujem. Če me že sprašujete, bi rekel, da imam lep slog. Prav vsakič – ne glede na to, kako daleč me nese – si prizadevam pristati v telemark. Učili so me, da se s takšnim doskokom zmaguje v radiusu.«
Slovenski ekipi se je na poljski turneji nasmihala skupna zmaga in z njo glavna nagrada v višini 50.000 evrov, ki vam jo je na koncu za 9,9 točke izpred nosa speljala Avstrija. Ste bili zaradi tega zelo razočarani?
»Vedno si želiš zmagati, toda zame je bila največja nagrada, da sem užival v dobrih skokih in tekmah. Za menoj in celotno ekipo je lepa turneja, jeziček na tehtnici pa se je na avstrijsko stran prevesil na moštveni preizkušnji. A je tudi drugo mesto vrhunski rezultat.«
V soboto so vas presenetili tudi poljski navijači, ki so se vam za čudovito lansko potezo v Planici, kjer ste se spomnili na odsotnega Dawida Kubackega, oddolžili z glasnim vzklikanjem: »Anže, Anže, hvala ti!« Kako ste doživeli njihovo bučno zahvalo?
»Bilo je res lepo, morda le trenutek ni bil najprimernejši. V iztek so me namreč poklicali po poskusni seriji, ko sem se že poskušal zbrati in pripraviti za tekmo. Drugače pa so bili to trenutki, ki jih zlepa ne bom pozabil, šele ko sem snel čelado, pa sem zares slišal, kako glasni so bili poljski navijači.«
Ste vedeli, da vam nekaj pripravljajo?
»Bom odvrnil, da mi je 'ptičica' prišepnila in namignila, da se bo nekaj zgodilo, nisem pa vedel, kaj in kdaj. Robi (Hrgota) mi je omenil, naj po poskusni seriji počakam spodaj.«
Zagotovo ste s planiškim dejanjem pridobili precej privržencev tudi na Poljskem. Za koliko podpisov in skupnih fotografij so vas prosili?
»Bilo je ogromno prošenj in z veseljem sem ugodil vsakomur. Opazil sem sicer, da so me ljudje (še) bolj prepoznavali kot prej, njihovo podporo sem čutil pravzaprav na slehernem koraku.«
Potem ko ste prejeli nagrado za ferplej, ste izjavili, da ste presenečeni nad svojo osebnostno rastjo – da ste se od skakalca, ki ga je leta 2013 doletela diskvalifikacija zaradi nešportnega vedenja, razvili v športnika, ki so ga nagradili s priznanjem za ferplej.
»Bolj kot presenečen sem zadovoljen s tem. To je plod dela, ki ga opravljam s terapevtko Meto. Veseli me, da gre vse skupaj v pravo smer.«
Ali nam lahko zaupate, kaj ste naredili v Libercu, da so vas diskvalificirali?
»To je bilo na tekmi za celinski pokal, na kateri so mi prižgali zeleno luč v zelo slabih razmerah, tako da sem pristal na hrbtišču. Zaradi tega sem pokazal svoje nestrinjanje. V izteku sem se obrnil, zaploskal tekmovalnemu razsodišču in z dvignjenim palcem pokazal, češ da 'dobro' vodijo tekmo. Na koncu so me obtožili, da sem jim namenil drugi prst. Iz tega je sledilo, da me niso več poslali na nobeno preizkušnjo, s čimer je bilo sezone zame že konec.«
Kako gledate na Stefana Krafta?
»Fant je po številu stopničk v svetovnem pokalu (109) najuspešnejši smučarski skakalec v zgodovini. Na zmagovalnem odru je bil prvič leta 2013, kar pomeni, da je že 11 let v svetovnem vrhu. Lahko mu le čestitam.«
Je tudi za vas glavni favorit svetovnega prvenstva v poletih v Bad Mitterndorfu/Tauplitzu?
»Stefan je že večkrat pokazal, da je odličen letalec. A po drugi strani smo vsi krvavi pod kožo. Bomo videli.«
Kako vam je všeč avstrijska velikanka?
»Je zanimiva in kar zahtevna s strmim zaletiščem, ostrim radiusom in precej dolgo odskočno mizo. Nad hrbtišče priletiš visoko, potem se nekje pri 110, 120 metrih približaš tlom, nakar te začne spet odnašati stran. In takrat začneš uživati. V kvalifikacijah 2020 mi je tam uspel en zelo dober polet, ko me je odneslo do 225 metrov.«
Kaj pričakujete od tega prvenstva?
»Upam, da bom čim bolj užival in da me bo odneslo prek 240 metrov. Pripravljen sem zelo dobro, tako telesno kot tudi psihično, poskušal bom dati vse od sebe, z rezultati pa se res nočem obremenjevati.«
