Breme napredovanja tudi na Slovencih

NURSULTAN – Leto je naokrog, pred slovensko hokejsko reprezentanco je tako kot lani na Madžarskem zdaj na turnirju drugoligaške konkurence v Kazahstanu izziv vrnitve v najvišji svetovni razred, v katerem je – seveda z izjemo olimpijskega turnirja 2018 – nazadnje nastopila pred dvema letoma v Franciji. Nekaj lahko o novi tekmovalni nalogi pove tudi generalni sekretar Hokejske zveze Slovenije Dejan Kontrec.

Z novim selektorjem Ivom Janom vztrajate pri domači stroki. Pravzaprav je bil, odkar sta z Matjažem Rakovcem prevzela vodenje HZS, le Kari Savolainen med selektorji tujec – načrtno ali naključno?
»Jasno, Kari je Finec, a glede na njegove bogate izkušnje iz slovenskega hokejskega prostora sem ga obravnaval prav tako kot vse domače strokovnjake. Sicer pa vam ne bom odkril nove znanosti, če vam rečem, da je naš hokej res posebna, že kar nenavadna zgodba, v kateri se tujci, ki je ne poznajo, ne morejo prav hitro znajti. Zato sem v zadnjem desetletju vedno razmišljal o tem, da moramo tudi selektorja iskati v slovenskem prostoru. Ne nazadnje smo pred dnevi spoznali, kakšen podvig je na klubski sceni dosegel Jure Vnuk, povrhu le z domačimi hokejisti. Tudi moštvo Marcela Rodmana je na koncu sezone igralo zelo vidno vlogo. Želim si, da bi tudi Jan zdaj nadaljeval po njuni poti.«

Novi selektor si je izbral tudi strokovnjaka za telesno pripravo, kako gledate na to?
»Zelo naporno bo na SP, pet tekem bomo imeli v sedmih dneh, nakar še pomislite, da še pred enim tednom nismo imeli jasne predstave o zasedbi za Kazahstan, saj si je Olimpija priborila sedmo tekmo finala v alpski ligi in jo na srečo sklenila z zmago.«

Kako sploh gledate na to sezono alpske lige?
»Zelo blizu smo bili idealnemu scenariju, torej slovenskemu finalu, kar bi bila za nas imenitna zgodba. Že dve finalni tekmi državnega prvenstva sta potrdili, kakšno veljavo in zanimanje pri nas še vedno ohranjata ljubljansko-jeseniški derbi. Tako pa se je v alpski ligi razpletlo z najvišjim možnim številom tekem v finalu, kar nam je krepko pokvarilo koledar. Še dobro, da je Olimpija osvojila lovoriko, drugače bi bilo še huje.«

Pogosto je moteče le, da se ne moremo znebiti vtisa o neenakopravnosti slovenske zveze v družbi z avstrijsko in italijansko. Najsi gre za sodnike ali pa jezik – na lanski predstavitvi lige na Bledu smo slišali angleščino, nemščino in italijanščino, slovenščine pa ne ...
»To se zdaj spreminja. Pri HZS smo sprejeli predsednikovanje alpske lige, uradni jezik bo poslej le angleški. Lahko si kdo omisli tudi kitajščino, a bo za to moral posebej plačati. Predvsem je pomembno to, da je to zdaj povsem samostojno tekmovanje, ki nima ničesar skupnega z EBEL.«

A če se vrneva k svetovnemu prvenstvu, ki se bo začelo prav danes: vam je hudo, ker boste nastopili daleč od domovine in z le peščico navijačev?
»Ni preplaha. Pred petimi leti smo nastopili v še bolj oddaljeni Koreji, pogrešali smo devet olimpijcev iz Sočija, pa smo se vseeno uvrstili v najvišji razred. Če je duh v slačilnici pravi, je mogoče nadomestiti marsikatero objektivno pomanjkljivost.«

Toda danes boste začeli peklensko težko nalogo, pomerili se boste s Kazahstanom na njegovem ledu?
»Vem, dvorana bo polna, Kazahstan je hokejska država. Toda gostitelji bodo pod pritiskom. Res pa je, da tudi nam ne bo lahko, saj smo si začrtali visok cilj napredovanja med elito. Zato bo breme tudi na plečih našega moštva. A verjamem v lep hokej in konkurenčno podobo naše reprezentance.«

Imate tudi največjega zvezdnika prvenstva Anžeta Kopitarja.
»Pri vseh slabih novicah zadnjih tednov za našo reprezentanco, ko je postalo jasno, da se poslavljajo Jan Muršak, Aleš Mušič in Mitja Robar, kot nalašč pa so nato udarile še poškodbe, nas je Anžetova navzočnost še bolj razveselila, kot bi nas že sicer. Občudujem in spoštujem ga! Je profesionalec najvišjega razreda, svoje hokejsko znanje je neštetokrat potrdil tam, kjer so zbrani najboljši hokejisti na svetu. Vsakič ko je vstopil v reprezentančno slačilnico, je bila ta pri priči močnejša.«

Ko se z vami pogovarjamo tik pred začetkom tega prvenstva, delujete sproščeno. Kako si sploh predstavljate to prvenstvo v Kazahstanu?
»Težko je kar koli napovedovati, a verjamem temu moštvenemu duhu naših risov. Sicer pa uživam že v tej dvorani, eni najlepših v KHL. Ne bi bil presenečen, če bi tu nekoč gostili svetovno prvenstvo najvišjega razreda. Že to v skupini B, takšen je moj prvi vtis, bo organizirano na najvišji ravni. Ne bo zapletov, tudi zato sem sam lahko sproščen. Jasno pa je: zgodba bo prava, če bomo na ledu uspešni!«