Čebuljev klub ni navdušen nad tem, da igra za reprezentanco

Slovenska moška odbojkarska reprezentanca že nekaj let sodi v sam svetovni vrh, o tem pričajo tudi tri druga mesta z EP in četrto s svetovnega prvenstva v Katovicah. En cilj pa ostaja neizpolnjen – uvrstitev na olimpijske igre in tudi zato gredo na vsaki tekmi lige narodov Slovenci na polno. Še enkrat se jim vozovnica ne bo izmuznila iz rok, je bil v pogovoru pred turnirjem lige narodov na Filipinih, ki se začenja danes, prepričan steber reprezentance Klemen Čebulj.

Začnimo pri nedavnem turnirju v Franciji, poraz proti Braziliji je kljub dobri igri pustil nekaj grenkega priokusa, kajne?

»Dvakrat smo igrali z Brazilijo, če primerjamo tekmo v Katovicah na svetovnem prvenstvu s tokratno, smo lahko zelo zadovoljni z našo odbojko. Bili smo mnogo bolj izenačeni, nismo popuščali do konca, tudi po manjšem razpadu sistema v drugem nizu smo se pobrali in prišli nazaj. Imeli smo zaključno žogo za tretji niz, če bi se kakšna žoga odbila nam v prid, bi se lahko razpletlo tudi drugače. Imamo dobro osnovo, da gradimo naprej.«

Raven igre je bila v Orleansu precej višja kot na prvem turnirju lige narodov na Japonskem.

»Gotovo igramo bolje. Na začetku poletja nas je večina prišla v reprezentanco po dolgih sezonah, tudi po nekaj poškodbah in hitro nas je čakal prvi turnir, zdaj pa imamo za sabo nekaj treningov in precej tekem, smo bolj uigrani, s podajalci smo se spet ujeli in začutili drug drugega. Forma se iz tekme v tekmo stopnjuje in tudi na turnirju na Filipinih sem prepričan, da bo temu primerna.«

Pri turnirju na Filipinih spet izstopa dolgo potovanje, igralci v en glas poudarjate, kako zahtevne so 20 ur in več dolge poti.

»Takšno potovanje je naporno že za »normalnega« popotnika, predstavljajte si, kako je nam športnikom, ki v višino merimo dva metra in več, pa nimamo nobenega dodatnega prostora za noge. V hotel na koncu prideš res utrujen, s fanti smo se pogovarjali, da če bi bila svetovna liga organizirana tako, kot je bila v Riminiju, na enem mestu, bi bilo precej lažje za vse.«

Vzdušje v reprezentanci je kljub napornemu ritmu potovanj, treningov in tekem odlično. FOTO: Jure Eržen

Zaključni turnir v Gdansku je blizu, vozovnico pa morate še potrditi. Čutite kaj rezultatskega pritiska?

»Cel čas imamo samo en cilj in eno breme, to je uvrstitev na olimpijske igre. Razmišljamo le o tem, to nas motivira in žene naprej. A na to na igrišču pozabimo, igramo sproščeno in dajemo vse od sebe na vsaki tekmi. Vidi se, kako trdna ekipa smo, v 15 letih se nihče ni odrekel nastopu za reprezentanco.«

Kako se po dolgi klubski sezoni pripraviti še na naslednjih pet mesecev reprezentančne odbojke?

»Nikomur ni lahko, verjemite mi. Tudi če bi vi kot novinar za pet mesecev odšli po svetu in delili sobo s še enim novinarjem, vam ne bi bilo. Vsi se prilagajamo in odrekamo, družine celo poletje praktično ne vidimo, čeprav je to čas, ko naj bi si telo in glava vzela nekaj počitka. Če seštejemo vse proste dneve, bomo v petih mesecih prišli mogoče do 18 prostih dni. V klubu služiš denar, tudi za življenje po koncu kariere, poleti pa telo potrebuje regeneracijo. Je naš motor, naše orodje in moramo ga optimalno pripraviti na naslednjo sezono, kar pa trenutno ni mogoče.«

Če bi se na vseh turnirjih uvrstili v finale, bi poleti odigrali še eno celotno klubsko sezono, več kot 30 tekem. Ritem je neizprosen.

»Res je zelo zgoščen ritem turnirjev, sledijo si eden za drugim, če pa k temu dodamo še vse ure na poti in časovne pasove, ki jih zamenjamo, nenazadnje prilagajanje na novo hrano in okolje, je težko. Vemo, za kaj se vsako leto odrekamo – cilj so olimpijske igre, doslej nam ga ni uspelo izpolniti, zdaj pa smo tako blizu, da bomo iz sebe iztisnili še te dve leti tekem do Pariza.«

V naslednji sezoni ostajate na Poljskem, pri Assecu iz Rzeszowa. Kaj vas drži na Poljskem?

»Hitro smo se dogovorili za podaljšanje pogodbe, že v lanskem koledarskem letu, podobno je z večino reprezentančnih kolegov, tako da se lahko v miru v teh poletnih mesecih posvetimo reprezentanci, kar je velik plus. Na Poljskem sem se dobro znašel, liga in klub sta dobro organizirana, poljska liga je ena najboljših na svetu in nobene želje nisem imel, da bi se selil, tako da sem z veseljem podaljšal pogodbo.«

Kako pa v klubu gledajo na to, da toliko energije pustite v reprezentanci?

»V mojem primeru iskreno povem, da niso prav navdušeni nad tem. Zavedajo se, da večina nosilcev v klubu nosi breme tudi v reprezentancah, vsi bomo po pet mesecev preživeli z reprezentanco in res niso veseli. Zavedajo se, kako iztrošeni bomo in da so nenazadnje večje tudi možnosti za poškodbe.«