Cimirotič ga je hvalil, bil je Kekov soigralec

Med igralci, ki so pustili pečat v NK Maribor, je zagotovo danes 46-letni Marinko Šarkezi. Z vijolicami je igral v ligi prvakov, pred leti pa ga je Sebastijan Cimirotič označil za najboljšega branilca v slovenski ligi. Sam je skromen, zdaj je spet v nogometnih vodah.

Iz napada v obrambo

"Nogomet mi je bil dan. To je bilo tisto, kar me je v otroštvu najbolj veselilo. Kot otroci smo bili na vasi vseskozi na terenu in vsak trenutek smo izkoristili za igranje," se spominja začetkov v NK Pušča, ki je minuli oktober slavnostno praznoval 60 let delovanja. Šarkezi je rojen v Murski Soboti, otroštvo je preživel v Pušči. Njegov stric Milan Šarkezi mu je pomagal pri prvih nogometnih korakih. Hitro so ga opazili pri Muri, povabili so ga na trening, začel je resno delo, šel je skozi vse kategorije. Po prvi poškodbi kolena je igral malce manj, a hotel je več, pa je šel v Beltince, od tam pa v Maribor. V Murski Soboti ga je od mladih nog do članov spremljal in z njim vadil trener Zoran Crikvenčič, pri članih je igral pod taktirko Bojana Prašnikarja, s katerim sta moči združila še v Mariboru, tam je Marinko udejanjal tudi taktične zamisli Matjaža Keka in Iva Šuška. V Beltincih so bili Marinkovi trenerji Vojislav Simeunović ter hrvaška strokovnjaka Đalma Marković in Pero Nadoveza. Marinko o vseh govori spoštljivo in z veliko hvaležnosti, spomni pa na Vojislava Simeunovića, ki ga je postavil v obrambno vrsto, Šarkezi je bil sprva vezist in napadalec. "Ker ni bilo igralcev za obrambo, poškodbe in kazni so naredile svoje, me je Simeunović postavil za štoperja. Obneslo se je, tu sem potem kar ostal, saj je trener vztrajal, da mi gre dobro!" opiše selitev po nogometnem terenu in soočenje z novim naborom nalog. V Beltincih se je veliko naučil od Markovića in Nadoveze. "Marković je znal poskrbeti za mlade, razložil je, kako se igra, treningi so bili vrhunski. Pero Nadoveza je bil zelo dober človek, izvrsten pedagog. Pa saj so bili vsi moji trenerji vrhunski." Bil je soigralec Matjaža Keka, ta je bil nato tudi njegov trener.

"Za pričakovati je bilo, da se bo Kek dobro znašel kot strateg, saj se je to videlo že med njegovim igranjem. Že kot mladi trener se je izkazal v Mariboru, potem je naredil odmevni zgodbi z reprezentanco in Reko. To delo mu je pisano na kožo," spoštljivo govori tudi o novem slovenskem selektorju članske moške vrste.

Hodi v službo in trenira žensko ekipo

Šarkezi je z Mariborčani leta 1999 prišel v ligo prvakov, na zadnji stopnici so izločili Lyon. "Maribor je verjetno najboljše mesto za nogometaša, ki biva v tako pozitivnem in tudi zahtevnem okolju, kjer lahko začutiš, kaj pomeni biti nogometaš. Saj mi je bilo lepo tudi v Murski Soboti in Beltincih," se z Marinkom dotaknemo njegovih postojank v elitni slovenski ligi, kjer je zbral 286 (124 za Maribor) nastopov, dosegel 22 zadetkov, 10 za Maribor (med letoma 1997 in 2004), pet v 123 tekmah za Beltince (1993–1997) in sedem za Muro (39 tekem) (1991–1992). Kariero je sklenil relativno hitro, 32 let je imel. Pravi, da bi lahko še kaj dal, a se je odločil, da konča, saj ni hotel igrati drugje kot v Mariboru.

"Spomini na igranje v Mariboru so še danes lepi, zelo pozitivni, prijetni. Hvaležen sem klubu za vse, kar se mi je zgodilo!" dodaja Šarkezi, ki je kariero na najvišji ravni sklenil pred skoraj 15 leti. "Sprva je bilo malce čudno, več časa sem imel, prej sem bil vajen nekega ustaljenega ritma, potem pa je bilo kar naenkrat več časa za družino, hobije. Nekaj časa ti je to dobro, potem pa začneš pogrešati način življenja, ki si ga bil vajen kot nogometaš. A to se dogaja nam vsem, ki smo sklenili aktivno nogometno pot," opiše, kako se je soočil z življenjem navadnega smrtnika. Sprva je deloval kot trener v NK Maribor, zdaj je uspešen v ženskem nogometu – ŽNK Maribor pričakuje nadaljevanje SŽNL na 3. mestu v državi. Sicer pa je Marinko zaposlen v Avstriji.

Šport ima rad

Po novem pa se vrača h koreninam. Že lani je pomagal pri izpeljavi nogometnega kampa, ki ga je pripravil NK Pušča. "Ljudje v klubu so me prepričali, da bi pomagal, da naredimo kamp za mlade nogometaše. Predstavili so mi vizijo. Prišel sem na pomoč, da spet začne delovati nogometna šola, delo z mladimi se je v minulih letih zanemarilo. Zdaj postavljamo temelje," je poln elana Marinko, ki ga zanima le šport. "Šport imam rad, pri srcu mi je! Rad delam z mladimi, zato mi ni nič težko!" sklene.