Matija Krnc, živi pomnik in enciklopedija

Ko svet želi, da se organizira globalni dogodek na vrhunski ravni, potem za organizatorja izbere Slovenijo. Nismo daleč od resnice, ko to zapišemo. Tako je bilo v preteklosti in velja še danes. Iz prve roke nam potrdi 71-letni Matija Krnc, ki je že 56 let, od leta 1962, aktivno vpet v organizacijo (mednarodnih) namiznoteniških tekmovanj v Sloveniji. Tudi v prihodnje ne bo nič drugače, ko Slovenija, točneje Celje, med 17. in 20. oktobrom gosti 10. svetovno prvenstvo v namiznem tenisu za športnike invalide. Tekmovanje bo v dvorani Zlatorog, vstop bo prost! Tam bo tudi naš sogovornik Matija Krnc, živi pomnik in enciklopedija namiznega tenisa na Slovenskem!

Začel na Bledu

"Namizni tenis sem začel igrati leta 1956 na Krimu, potem smo se združili z Odredom, leta 1962 je nastala Olimpija. Zame je bil vedno hobi, nikoli nisem bil zaposlen v športu," pove Matija, ki je četrt stoletja delal v gradbeništvu, v podjetju Gradis, nato pa gradbeništvo zamenjal za novinarstvo. A vse se je začelo z namiznim tenisom. "Sprva sem igral, potem pa prešel v organizacijske vode. Prvič že leta 1962, ko je Bled gostil evropsko prvenstvo. Precej zgodaj sem izgubil očeta. Sem pa imel v klubu človeka, to je bil Dušan Novak, ki mi je bil kot oče. Vsepovsod me je vključeval v športno dejavnost. Pa naj si bodo to novinarska ali organizacijska dela," nadaljuje Krnc, edini v Sloveniji, ki je bil prisoten na vseh mednarodnih tekmovanjih od leta 1962 do danes! Matija je hitro opravil izpit za sodnika, a je bil leta 1965 na domačem svetovnem prvenstvu še premlad, da bi dobil priložnost, so pa ga vključili v tehnično ekipo, ki je skrbela za pripravo biltenov z rezultati. V tem času je bilo na sončni strani Alp 15 turnirjev Slovenija Open Thermana Laško, 19 mladinskih turnirjev Slovenia Open, 16 turnirjev Pro Toura, dve evropski prvenstvi za invalide (2007. in 2017.) ter dve evropski prvenstvi za mladino (1962. in 1993.), imeli smo dve svetovni prvenstvi, 1965. in 2006., ter še nekaj odmevnih mednarodnih tekmovanj, Mini Spent leta 1975 in 1984 ter Stiga top 12 z najboljšimi igralci stare celine.

Ne gre pozabiti, da je Krnc od leta 2006 vključen v vsa mednarodna tekmovanja na področju univerzitetnega in študentska športa, kjer se pojavlja v vlogi vrhovnega sodnika ali tehničnega delegata (do leta 2020 tudi v Evropski univerzitetni športni asociaciji EUSA), v vlogi vrhovnega sodnika ali pomočnika je sodeloval na zadnjih osmih univerzijadah. Vrhunec kariere je dočakal leta 2016, kjer je kot edini Slovenec sodil finale moških posamezno na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru, potem pa sklenil svojo sodniško kariero za mizo, a še vedno ostaja v vlogi vrhovnega sodnika na mednarodnih tekmovanjih.

Ko so žarnice crkavale

"Spent 1965 je bil prelomnica za mednarodno namiznoteniško zvezo. Bili smo prvi, ki smo imeli elektronske semaforje. O katerih še danes lahko le sanjamo. Mi smo jih imeli, take z lučkami. Izdelala jih je Iskra, en semafor je tehtal 48 kilogramov, 40 jih je bilo, po dva na vsako igralno mizo. So pa takrat precej crkavale žarnice. Bila je praksa, da so jih mojstri menjali ponoči, med polnočjo in četrto zjutraj so uredili vse, da je naslednji dan delalo," se spominja Matija svojega prvega svetovnega prvenstva, ki ga je gostila sveže postavljena ljubljanska Hala Tivoli. To so bili časi, ko je bila politika tesno vključena v šport.

"Na naslovnici biltena prvenstva je bil Josip Broz - Tito, v organizacijo so bili vključeni še Edvard Kardelj, Mitja Ribičič in Janez Zemljarič, ki je bil tudi častni predsednik organizacijskega odbora," opozarja Krnc, ki spomni, da je zavoljo izjemne organizacije Jugoslavija gostila še dve svetovni prvenstvi: v Novem Sadu in Sarajevu. "Ljubljana je leta 1965 dala zagon vsem drugim. Predvsem so na svetovni ravni videli, da nam lahko zaupajo. Ko so nam podelili prvenstvo, so vedeli, da bodo dobili dogodek na visoki organizacijski ravni," nadaljuje Krnc, ki je ob prelomu tisočletja prišel tudi v stik s športom invalidov, kamor je še danes močno vpet.
 

Treniral z invalidi

"Nekaj časa sem celo prihajal na Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča v Ljubljani in treniral z invalidi, ki so želeli igrati namizni tenis," se spominja začetkov. Kmalu je spoznal Gorazda Vecka (z njegovim očetom, legendo slovenskega namiznega tenisa Edom Veckom je igral skupaj v klubu ob osvojitvi prvega naslova državnih prvakov), ki je začel organizirati mednarodni turnir za športnike invalide v Sloveniji. Od leta 2004 do danes se je nabralo 15 takih turnirjev, vmes še dve evropski prvenstvi, letos pa Zveza za šport invalidov Slovenije-Paraolimpijski komite gosti v Celju še svetovno prvenstvo. "SPINT 2018 bo zame eden od vrhuncev moje kariere, potem bom počasi končal. Na leto sem na 20 mednarodnih tekmovanjih, po 150, 160 dni sem od doma," razmišlja Krnc, ki se veseli prihodnjih dni, čeprav mu je jasno, da bo prvenstvo zavoljo logistike (invalidi bodo nastanjeni v Rimskih Toplicah in v Laškem, igrali pa bodo v dvorani Zlatorog v Celju, kamor se jih bo vozilo z avtobusi) velik izziv, a se ne boji. "V vseh teh letih se je v Sloveniji oblikovala izvrstna organizacijska ekipa, ki bo kos tudi temu," umirjeno pove Krnc, ki je v organizacijskih krogih priljubljen tudi zaradi svoje mirnosti in preudarnosti.

"Saj sem bil včasih srborit, a to ne pelje nikamor. Boljše je, da se v taki situaciji umakneš in potem odreagiraš. Ne na prvo žogo, in potem najbolj zaleže," svetuje Matija, ki je prispeval izjemno delo na področju stroke in razvoja panoge. Napisal je obsežno literaturo za sodnike, tudi priročnik, ki je danes del učnega gradiva za namizni tenis na fakulteti za šport v Ljubljani, aktivno pa je sodeloval pri šolanju in izobraževanju vseh mednarodnih sodnikov, ki jih danes premore Slovenija. "Vesel sem, ker je celotna panoga, tudi namizni tenis za invalide, naredila velik korak naprej v zadnjem desetletju. Menjali smo štetje točk, pravila pri izvajanju servisa, velikost in material igralne žogice. Svoje so naredili televizija in videoprenosi, ki so šport približali ljudem, zavoljo zanimanja v Aziji pa gredo številke v višave – tja do milijon in več ogledov prek spleta," sklene naš sogovornik.