Dobil 60 šiber, čudežno preživel in zmagal na Touru

Profesionalni šport zna biti zelo krut, saj slavi le mejnike in rekorde, »običajnih« zmag pa ne. Takšna usoda je doletela tudi Laurenta Fignona, ki je v letih 1983 in 1984 osvojil rumeno majico, v javnosti pa ostal poznan predvsem po svoji vlogi na Touru 1989, ki se je končala na strani poražencev. Dirko je izgubil na zadnji dan – le za osem sekund.

Laurent Fignon je imel s francosko javnostjo vedno zapleten odnos. Zaradi dolgih las in očal z debelimi stekli in prozornimi okviri se ga je prijel vzdevek »profesor«. Na kolesu je Fignon na svojem vrhuncu res deloval kot profesor, osvojil je zaporedni dirki po Franciji in leta 1984 je bil fizično najbolj nadarjen kolesar v karavani. Nato je njegova slava nekoliko zašla, imel je težave s poškodbami, dvakrat so mu operirali ahilovo tetivo in leta 1989 nihče ni zares vedel, kaj od njega na Touru lahko pričakuje.

Nasproti mu je stal Greg LeMond, ameriški čudežni deček, ki je na Tour prišel po hudi nesreči 29 mesecev pred tem, po kateri se je bojeval za življenje. In to ne kolesarski – na lovu na purane v domači Kaliforniji ga je svak po nesreči z neposredne bližine ustrelil skozi grmovje in v telesu LeMonda je ostalo 60 šiber, bil je pravi čudež, da je preživel.

Za rakom umrl pri 50.

S takšno popotnico se je začela rumena pentlja z letnico 1989, v kolesarski javnosti velja splošno prepričanje, da najboljša doslej. LeMond in Fignon sta se na vzponih napadala in si izmenjevala udarce, Francoz je deloval nekoliko močnejši in na gorskih prelazih zadnjega tedna si je vendarle uspel privoziti 50 sekund naskoka pred zaključnim kronometrom do Pariza.

Za Fignona se je začela prava kalvarija. Na zadnjici se mu je naredil izpuščaj, zaradi česar skorajda ni mogel sedeti na sedežu, nenehno se je premetaval in izgubljal dragocene sekunde zaradi manj aerodinamičnega položaja na kolesu. Na drugi strani je LeMond prvič uporabil aerodinamične nastavke na krmilu, ki so danes nekaj vsakdanjega, ob koncu 80. let pa so izgledali kot vesoljska znanost.

V prvi polovici 24,5 kilometra dolgega kronometra po Parizu je LeMond pridobil le 21 sekund, nato pa je stopil na pedala in uprizoril enega največjih preobratov v zgodovini dirke – morda največjega do kronometra Tadeja Pogačarja na La Planche des Belles Filles 2020. Na Elizejskih poljanah je razlika znašala pičlih osem sekund v korist Američana. »Nikoli nisem nehal žalovati za tem dnem,« je občutke opisal Fignon, ki je za posledicami raka pri zgolj 50. letih umrl leta 2010.