Dončić in Antetokounmpo za spektakel že pred Parizom

Pet let je že minilo, odkar je bil Andreas Zagklis po smrti Patricka Baumanna soglasno izbran za generalnega sekretarja FIBA. Prevzel je najvplivnejšo funkcijo v Mednarodni košarkarski zvezi in se soočil s številnimi odprtimi vprašanji, z marsikaterim se spopada tudi v pričakovanju olimpijskega leta 2024. A kot pravi 43-letni grški strokovnjak za športno pravo, je s trendom dogajanj zelo zadovoljen. –

Potem ko se je pred dobrimi tremi meseci na Filipinih, Japonskem in v Indoneziji končalo svetovno prvenstvo za košarkarje z zmagoslavjem nemške reprezentance (in 7. mestom Slovenije), so oči navijačev že nekaj časa usmerjene v Pariz, ki bo med 26. julijem in 11. avgustom gostil olimpijske igre. In za mnoge ostaja uganka, zakaj lahko na mundialu nastopi 32 moških izbranih vrst in na evropskem prvenstvu 24, na najuglednejšem tekmovanju pod obroči pa že skoraj pet desetletij zgolj 12. Se obetajo kakšne spremembe?

»Ko je bila košarka v Berlinu 1936 prvič na sporedu OI, se je za kolajne potegovalo 21 reprezentanc. V Londonu 1948 in Helsinkih 1952 jih igralo celo 23, do Münchna 1972 po 16. Montreal 1976 je prinesel zmanjšanje na 12 moštev, saj so se v olimpijsko družino vključile tudi košarkarice, ki so bile dolgo v čakalnici.

Za primerjavo: med prvim SP za moške leta 1950 in ognjenim krstom za ženske so minila zgolj tri leta, pri OI je vrzel trajala kar 40 let,« je uvodoma pojasnil Zagklis. Kot zagotavlja, se FIBA že dolgo zavzema za povečanje števila udeležencev na vsaj 16 reprezentanc, a brez uspeha.

»Mednarodni olimpijski komite že skoraj tri desetletja vztraja pri omejitvi skupnega števila športnikov in športnic na OI na 10.500. Zgornjo mejo lahko presežejo le udeleženci v panogah, ki jih MOK dodatno uvrsti na spored iger. In že zdaj je jasno, da bo to pravilo veljalo tudi v Los Angelesu 2028. Za košarko je bil zato uspeh že, da so se predlani v Tokiu prvič predstavile ekipe v igri 3x3. Resda le po osem vsakega spola, kar ne omogoča niti osnovne zastopanosti vseh celin, a prvi korak smo naredili,« ocenjuje šele četrti generalni sekretar v zgodovini FIBA in poudarja, da moramo kot del OI doživeti tudi dodatne kvalifikacije s štirimi turnirji in 24 reprezentancami.

Na »mini SP« bo med 2. in 7. julijem nastopila tudi Slovenija, v Pariz pa jo lahko popelje le prvo mesto v Pireju.

Še naprej brez denarnih nagrad

»Zelo se veselim košarkarskega dogajanja v letu 2024, saj vem, da se bodo vsa moštva z vseh celin odlično pripravila nanj. Nekaj posebnega bo že kvalifikacijski turnir v Pireju z Luko Dončićem in Giannisom Antetokounmpom. Brez OI bo ostal vsaj eden, morda celo oba. Ne smemo namreč vnaprej odpisati Dominikanske republike, Hrvaške, Nove Zelandije in Egipta,« poudarja Zagklis.

Kot pričakuje, bo FIBA kljub vse večji komercializaciji košarke ostala neprofitna organizacija in svoje prihodke namenjala globalnemu razvoju panoge. Zato na velikih tekmovanjih ni denarnih nagrad za najuspešnejše reprezentance.

»Tako je bilo tudi na letošnjem SP, smo pa pomagali nacionalnim zvezam pri kritju stroškov. Na mundialu 2014 je vsaka prejela po 50.000 evrov, na SP 2019 po 100.000, letos so moštva, ki so se prebila med 16 najuspešnejših, prejela 50.000 in še 100.000. Tudi čez štiri leta ne bo bistvene spremembe, čeprav bo SP tretjič zapored v Aziji, a prvič v arabskem svetu. V Katarju 2027 pa bo marsikaj drugače za navijače, saj bodo vsa prizorišča med seboj oddaljena za največ 30 minut vožnje. To bo vsem zelo olajšalo nakup vozovnic in vstopnic,« je za konec zagotovil Andreas Zagklis.