Dončićev trener zdaj šiva kopalke (FOTO)
»Dobro leto dni sem upokojen, košarko pa še vedno pozorno spremljam, od slovenske lige do NBA, najraje pa evroligo. Malce pogrešam žogo. Nisem pa klasičen penzionist, ki bi ležal doma,« nam pove Lado Gorjan, priznani košarkarski trener in direktor, ki se je zatem zapisal modi.
Hotel ga je tudi Partizan
Rodil se je leta 1955 v Ljubljani, oče je bil Primorec, mati pa Kamničanka. Za kratek čas sta delala v Ljubljani, potem ju je služba primorala k selitvi v Mengeš. Gorjanov oče je bil eden od začetnikov narodno-zabavne glasbe, sam pa se je zapisal športu. Sprva je bil član Telovadnega društva Partizan Mengeš, navduševal se je nad orodno telovadbo, potem se je zapisal košarki, vmes je končal študij in začel delo pod koši, sprva v Heliosu, kjer je leta 1987 mladince popeljal do 2. mesta v Jugoslaviji. To ni ostalo neopaženo, v svoje vrste ga je zvabila ljubljanska Olimpija – hoteli so ga tudi v Splitu in Partizanu –, kjer je deloval med letoma 1990 in 1995.
»To so bili časi, ko so mladi kar sami prihajali in trkali na vrata, ker so hoteli v Olimpijo. V tem času so šli skozi naš pogon številni, denimo Vladimir Stepania, Boris Gorenc, Rado Trifunovič, Saša Dončić, Uroš Ivanović, Marko Tušek, Gregor Belina, Miha Šetina, Luka Jovanovič. V zadovoljstvo mi je bilo, da je veliko teh fantov iz mladinskega pogona podpisalo pogodbe s člansko ekipo,« se zadovoljno ozre na petletko v Olimpiji. Potem se je vrnil v Domžale, 10 let je klub vodil kot trener, še 12 kot direktor. »Ponosen sem na svoje tamkajšnje delo, klub smo dvignili na visoko raven in mladim omogočili zdrav življenjski slog ter preživljanje prostega časa. Ponosen sem tudi na organizacijske in športne uspehe s Heliosom. Leta 2004 smo se uvrstili v ligo ABA, kjer smo bili sedem let, še danes smo stabilna sredina, ki deluje po smernicah, ki smo jih postavili pred leti.« Od leta 2016 je bil zavoljo novih lastnikov glavnega sponzorja manj vpet v delo, zato mu je ostalo nekoliko več časa za druge zadeve. Tudi za modo.
Prevzeli blagovno znamko
Njegov prijatelj Sašo Grilj je od leta 1991 vodil podjetje Kopalke Jevnica. Lado mu je od leta 2005 pomagal, od leta 2016 pa je podjetje v lasti družine Gorjan. Po zapori mostu čez Savo v Jevnici ter ukinitvi dovoza do trgovine ter upokojitvi ustanovitelja Grilja so prevzeli blagovno znamko in proizvodnjo preselili ob družinsko hišo v Mengeš, v stari godbeni dom, ki je pod zaščito spomeniškega varstva. »Žena Alenka je lastnica firme, jaz sem direktor, pri delu sta nam v veliko pomoč sin in prokurist Gregor ter njegovo dekle Alja, na voljo pa smo 24 ur na dan,« pripoveduje Lado. Imajo tudi nekaj zunanjih sodelavcev, od lani pa so po Gregorjevi zaslugi ponosni na spletno prodajo, ki je postala pravi hit, za nameček so z 11 trgovinami prisotni po 11 slovenskih kopališčih, sodelujejo tudi s podjetjem Top Textil. »Covid-19 nas je malce ustavil, potem pa se je zgodil kar pravi bum, ljudje so si zaželeli toplic, morja, skratka, kopanja,« nadaljuje Gorjan. »Šivamo kopalke za vse starosti, tudi otroke, ter za vse postave, na voljo so tudi modne kopalke in obleke za letni program, v ponudbi se najdejo prevleke za kotalkarje.« Lado skrbi predvsem za logistiko, kamor spada tudi nabava blaga, to kupujejo v Italiji. »Imeli smo srečo, saj nam je Sašo Grilj dal nekaj dragocenih kontaktov, zato smo nekajkrat na leto v Milanu, Comu, Brescii.« Zahtevne razmere na trgu niso zaobšle niti modne industrije, doda Lado, blago se je precej podražilo.
»Izdelava kopalk ni tako enostavna, kot se morda zdi na prvi pogled. Da zašiješ ene kopalke, je potrebnih od štiri do devet strojev, vsak šiva svoj material – eden osnovno blago, drugi elastiko, tretji vrvico in tako dalje,« pojasnjuje Gorjan. »Želje? Predvsem, da stabilno delujemo in ponujamo kakovostne izdelke.« Ob tem upa, da bi Gregor nadaljeval družinski posel. Za konec pa ne moremo mimo modno-košarkarskega vprašanja – je težje biti direktor košarkarskega kluba ali firme za izdelavo kopalk. »Precej težje in zahtevnejše je delo v klubu, kjer te vsak dan čakajo novi izzivi. Pri proizvodnji in prodaji kopalk so razmere vendarle malce bolj predvidljive,« sklene Gorjan.
Med manekeni v Gorjanovih kopalkah je kar veliko znanih imen, med njimi nekdanja manekenka Stančka Šukalo, komičarka in gledališka igralka Urška Vučak Markež ter Miha Zupan, nekdanji slovenski košarkarski reprezentant, sicer pa prvi gluhi košarkar, ki je leta 2007 zaigral v evroligi.
