Dragić prvi zaslužkar, pri dekletih Nika in Ilka

Ameriška revija Forbes tudi to pot ni razočarala, ko je v prvih tednih junija postregla z lestvico najbolje plačanih športnikov. Ne moremo mimo obračuna Lionela Messija proti Cristianu Ronaldu, smeje pa se Argentincu. Igralec Barcelone je v denarnem dvoboju prehitel Ronalda. Izjemni Argentinec je v zadnjih 12 mesecih zaslužil 112 milijonov evrov, Ronaldo pa 96 milijonov. Z 92 milijoni evrov jima sledi Brazilec Neymar, ki je tudi zaradi igranja v PSG bogatejši za 105 milijonov, sledita mehiški boksar Canelo Alvarez in teniški as Švicar Roger Federer, v prvi deseterici so še igralca ameriškega nogometa Russell Wilson in Aaron Rodgers ter košarkarji LeBron James, Stephen Curry in Kevin Durant. V prvi stoterici je le ena ženska. Serijska zmagovalka teniških grand slamov Američanka Serena Williams zaseda 63. mesto z 29,2 milijona evrov.

Kopitar lovi Dragića

Javno dostopni so podatki za športnike, ki igrajo v severnoameriških poklicnih ligah. Pri tistih, ki si služijo kruh v Evropi ali Aziji, gre bolj za ocene. Na vrhu med zaslužkarji ostaja Goran Dragić. Kapetan košarkarske reprezentance in član NBA-ekipe Miami Heat je leta 2015 sklenil pogodbo z Miamijem za 85 milijonov evrov v petih letih. V pravkar minuli sezoni mu jih je pripadalo 16,1 (ob upoštevanju davkov in provizij, ki gredo menedžerju, mu po grobih ocenah ostane od osem do devet milijonov evrov na leto!). Zdaj pa se je odločil, da izkoristi še eno leto pogodbe in ostane na Floridi za 17 milijonov na leto. Miami ga lahko kljub njegovi odločitvi zamenja, a bi bila ob vseh drugih vzrokih lahko prav njegova visoka plača ovira za prehod v drug klub. Drugo mesto na lestvici je v lasti hokejista Anžeta Kopitarja, ki igra za LA Kings. Po dostopnih podatkih je imel 10,680.000 evrov letne plače. Z novo višjo plačo se lahko pohvali nogometni vratar Jan Oblak, ki je ravno februarja letos podaljšal pogodbo z madridskim Atleticom. Zdajšnja pogodba je veljavna do leta 2021, Ločan naj bi s podaljšanjem po novem na leto prejel okoli devet milijonov. Za petami omenjenim mojstrom je Luka Dončić, ki je imel v krstni sezoni v ligi NBA dobrih 5,8 milijona evrov letne plače. S tem je bil peti najbolje plačani igralec ekipe, znesku pa je treba pripisati še nekaj tisočakov prihodkov iz naslova sponzorskih sredstev. Nova sezona pa Luki ne prinaša le izzivov pod koši, ampak tudi višjo plačo – 6,8 milijona evrov. To vse je še vedno več, kot služijo najboljši kolesarji. Slovak Peter Sagan in Britanec Chris Froome sta na vrhu, Sagan s šestimi milijoni in Froome s 5,3. Naš as na dveh kolesih Primož Roglič pa naj bi v letu zasluženo prikolesaril do milijona evrov.

Baričeva in Štuhčeva na vrhu

Kako je z dekleti? V minulih letih je bilo prvo mesto rezervirano za Tino Maze, potem je primat prevzela njena stanovska kolegica Ilka Štuhec. Obe sta sklenili donosni pogodbi z Milko (vredna naj bi bila okoli 200.000 evrov), sredstva pa sta prejemali od sponzorjev, svoje je pri vsaki dodala Smučarska zveza Slovenije.

Javnosti pa so bili in ostali dostopni podatki o zaslužkih z nagradami na tekmah za svetovni pokal. Ilka je imela v zadnjih letih precej smole, tudi letošnjo je predčasno končala. Tudi zato je od nagrad s tekem dobila »le« dobrih 122.000 evrov, pred dvema letoma skoraj 370.000. Zato se zdi, da se je na vrh med slovenskimi športnicami zavihtela košarkarica Nika Barič, ki je z ruskim Ekaterinburgom v zadnjih štirih letih trikrat postala evropska klubska prvakinja. Nikina letna plača se giblje okoli 500.000, 600.000 evrov, Ilkina pri nekaj desettisočakih manj. O visokih zaslužkih lahko le tiho sanja izjemna plezalka Janja Garnbret, ki je pred časom odkrito priznala, da se zaveda, da bo morala po koncu kariere najti službo in delati. Od nagrad ne bo mogla preživeti. Te so najvišje na Kitajskem, kjer so najboljšim na tekmi podelili tudi po 20.000 evrov.

Kje plačajo davek

»Športniki, ki dlje igrajo v tujini, si praviloma ob odhodu uredijo izbris iz davčno-rezidentskega statusa v Sloveniji. V tem primeru plačajo davek le v državi, v kateri tekmujejo, in so tam tudi davčni rezidenti,« pa pove mag. Ivan Simič, pravnik in finančnik iz Skupine Simič & partnerji, d. o. o. Povsem plastično povedano: športnik plača davek tam, kjer ustvarja prihodek. »Še zmeraj opažamo, da si nekateri te zadeve ne uredijo in v tem primeru plačajo davek v državi, kjer tekmujejo, v Sloveniji pa le morebitno razliko, kot da bi bili v Sloveniji. Doplačilo pri nas je odvisno od višine davka v državi, v kateri tekmujejo. Če je tam nižji davek, imajo doplačilo v Sloveniji, če pa je tam višji, pa tega doplačila ni. Seveda je predhodno treba preveriti, ali ima Slovenija s to državo sklenjen sporazum o izogibanju dvojne obdavčitve dohodkov in premoženja. Takrat se ravna po tem sporazumu,« dodaja sogovornik. V minulih letih je nekaj slovenskih športnic in športnikov našlo rezidenco na tujem, tudi v Monaku. »Razumem jih, saj vsakdo gleda, da bi v skladu s predpisi plačal toliko davka, kot zahtevajo v posamezni državi. Treba je poudariti, da ne more biti vsak športnik rezident Monaka, saj menim, da to velja le za športnike, ki lahko tam tudi trenirajo. Imeti samo bivanje in davčno rezidentstvo v Monaku, to ne gre. Zato menim, da športniki, ki tekmujejo v zimskih športih, ne morejo biti davčni rezidenti Monaka oziroma bi bilo potrjevanje tega davčnega rezidentstva povezano z visokimi stroški, saj bi se po vsaki tekmi in treningu moral vrniti v Monako. Zato je veliko lažje tistim, ki igrajo tenis ali tekmujejo v atletiki,« še doda Simič.

Hiša in helikopter

Praviloma naši športniki in športnice svoje cekine plementijo in investirajo. Luka Dončić si je za prvo plačo v ZDA v Sloveniji (na obrobju Ljubljane, vest je ekskluzivno razkrila naša Suzy) kupil hišo z bazenom ter košarkarskim igriščem, za to naj bi odštel milijonček. Goran Dragić si je leta 2016 v Miamiju takisto omislil vilo, plačal je 7,2 milijona evrov. Pri Timu Gajserju so si omislili helikopter, stal naj bi pol milijona evrov, oče Bogo pa naj bi imel drzne načrte z njim. Kako naši športniki, sedanji in bivši, ravnajo s svojim denarjem, še pobaramo Simiča. »Vsak počne tisto, kar si zaželi. To je njegova odločitev. Predlagam jim le, da so pametni pri porabi. Žal smo v preteklosti imeli tudi slovenske športnike, ki so kljub dobrim zaslužkom ostali brez vsega. Nekateri so celo končali v stečaju. Veliko težavo vidim v tem, da športniki, ko naenkrat dobijo veliko denarja, ne vedo, kaj početi. Zato si nekateri kupujejo zelo drage avtomobile, kar je zame zgrešeno. Nekateri kupujejo veliko nepremičnin, in če padejo cene nepremičnin, imajo izgubo. Še huje se dogaja tistim, ki so svoj denar prepustili raznim borznikom in so ti denar naložili napačno. Lahko izgubijo vse ali pa velik del svojega zasluženega denarja. Ko v svetu rastejo borzni indeksi, vsi zaslužijo, toda treba je vedeti, da vrednost vrednostnih papirjev lahko tudi pade. Podobno velja za nakup zlata ali srebra. Ne priporočam jim vlaganja v razne rudnike po svetu, če si prej niso ogledali tega rudnika, preverili vse dokumentacije in se pozanimali o dejanskih zalogah teh rudnikov, če seveda sploh obstajajo. Na koncu je še najbolje imeti denar naložen v banki, pod pogojem, da banka ne propade. Kot vidimo, je veliko več težav, če je veliko denarja, kot če ga je manj. K meni tu pa tam pride kakšen športnik, in to praviloma s svojimi menedžerji. Zanima jih predvsem obdavčitev. Včasih sem tudi sam veliko delal s športniki, saj sem že leta 1989 ustanovil športni pool, za zbiranje denarja za mojega prvega športnika. To je bil Matija Šestak. Pozneje jih je bilo še več, predvsem nogometašev in smučarskih skakalcev,« doda Simič.

Status v Sloveniji

»Slovenski športniki in športnice v Sloveniji nimajo tako visokih zaslužkov kot tisti, ki se odločijo za odhod v tujino. Poleg tega je zdaj v Sloveniji možno odpreti normirani s. p., ki ima zelo ugodno obdavčitev. Skrajšano rečemo štiriodstotno dohodnino na letne dohodke do 100.000 evrov, pa seveda še plačilo mesečnih prispevkov za socialno varnost, kar znese približno 400 evrov oziroma na leto 4800 evrov. Menim, da je ta obdavčitev za naše razmere v redu,« sklene sogovornik.