Drevesa za povezovanje in ozaveščanje: tako raste olimpijski gozd (FOTO)

Še kako živi so spomini na projekt Misija Triglavski park v Peking, ki se je začel 3. decembra lani. Gre za večmesečno okoljevarstveno-ozaveščevalno kampanjo, s katero so partnerji v projektu Olimpijski komite Slovenije ter Pivovarna Laško in Planinska zveza Slovenije poskušali javnosti na različne načine približati problematiko izginjanja alpskih ledenikov in posledice globalnega segrevanja ozračja za življenje in tudi za zimske športe.

Gal Marguč je poprijel za lopato.

»Do leta 2050 bo večina lokacij za izvedbo zimskih olimpijskih iger prevroča, to je dejstvo, ki pri nekaterih ni ostalo spregledano. Skozi nacionalno identiteto, Triglav, bomo definitivno poskušali vzbuditi to pozornost. Naš ledenik se je skrčil s 45 hektarjev pred sto leti na zdajšnjega 0,9 hektarja. Ko smo to pokazali, so bili vsi šokirani. To je nekaj, kar človeka premakne,« je dejala Maja Mežan, vodja blagovne znamke Laško.

Nadaljujejo na Koroškem in Pokljuki

Eden izmed kamenčkov v mozaiku širjenja zgodb o ogroženosti ledenikov je tudi zadnje trajnostno dejanje, in sicer zasaditev enega drevesa za vsak kilometer potovanja vzročnega ledu Triglavskega ledenika, poimenovanega Toli, od Mojstrane do Pekinga. Nekaj izmed 13.000 sadik smreke, gorskega javorja in češnje, s katerimi bodo izničili ogljični odtis za večkratnik količine izpustov, nastalih v projektu, so zasadili pri Kočevski Reki (na goloseku v vrtačah blizu naselja Novi Lazi), na vzpetini, kjer je smrekove sestoje pred leti napadel lubadar, in v Trnovskem gozdu. Akcija se bo nadaljevala na Koroškem in na Pokljuki.

Kočevskoreški se je pridružila družina Sedej: Alja, Ines, Oskar in Lovro iz Medvod. »Tukaj smo, da tudi tako pomagamo načeti naravi, ki nam veliko daje, mi pa ji bolj malo vrnemo,« so med pridnim sajenjem povedali Sedejevi, malčka pa sta, lahko bi rekli, tudi igrivo tekmovala, kdo jih bo več položil v zemljo.

Kamničan Lovro Planko bo čez nekaj časa prišel na ogled zasajene smreke.

Športni duh so na dogodku soustvarjali člani KK Zlatorog Laško in RK Celje ter biatlonci, med njimi Jakov Fak. »Res lepo dejanje, ki ga športniki podpiramo. Zlasti mi, ki tekmujemo na odprtem in v boju za prestižna mesta vijugamo po pobočju, pogosto tudi med debli dreves. Sploh nisem okleval, ko so me povabili, da pomagam pri zasajevanju. Sicer se v tem okolju, ki je podobno mojemu v rojstnem, onstran Kolpe, v Gorskem kotarju, počutim zares domače. Rad bi videl, da so pri takšnih akcijah ljudje bolj proaktivni in ne zgolj pisarniško razpoloženi na družabnih omrežjih, z navodili, kaj je treba narediti,« je dejal Fak.

Lopato je vihtel tudi Gal Marguč, rokometaš Celja Pivovarne Laško. »Skrb za naravo bi nam morala biti trajna (božja) zapoved. Takšne akcije imajo tudi drugo dimenzijo. Povezujejo ljudi in ozaveščajo,« Celjan ni dvomil, da se bo posajeno dobro prijelo in še bolj poganjalo.

Segrevanje odganja Zlato lisico

Prvo drevesno vrsto ginko, imenujejo jo živi fosil, ki malce diši (smrdi), je zasadil Kamničan Lovro Planko. »Ko so sklenili, da bodo košček ledenika peljali v Peking, sem poznal ozadje te dobre zgodbe. Ta akcija danes v tako mogočnem gozdu je ful zanimiva,« je povedal zgovorni in vedno nasmejani nadarjeni biatlonec.

Zanimiv projekt, s katerim je Olimpijski komite Slovenije začel nagovarjati prvo resno trajnostno problematiko, segrevanje ozračja, ki že nekaj let »preganja« tudi mariborsko Zlato lisico, je, kot je dejal Matic Švab, poslovni direktor in namestnik generalnega sekretarja OKS, med deležniki padel na plodna tla, slovenska akcija pa kot vzorčen primer že odmeva v tujini.

V projekt se je brez oklevanj vključila tudi družba Slovenski državni gozdovi (SiDG). »Veseli nas odziv mladih ljudi, vrhunskih športnikov, ki živijo in čutijo gozd. Zna se zgoditi, da bo iz najgloblje vrtače čez 80 ali sto let posekan primer visoko cenovnega gorskega javorja, ki smo ga zasadili pri nas,« ni dvomil Robert Tomazin, direktor SiDG. Morebiti ravno tisti, ki sta ga zasadila skupaj s Fakom. 

Košarkarja Laškega

Čez leta in desetletja bo tukaj povsem drugače.

Navodila pred začetkom akcije

Družina Sedej, pridni kakor mravljice