Edina slovenska olimpijska dvoživka

Jugoslovanska reprezentanca v zimskih športih in s tem tudi slovenski športniki, ki so v njej vedno predstavljali velikansko večino, na zimske olimpijske igre leta 1960 v kalifornijsko zimsko središče Squaw Valley niso odpotovali. To je bilo drugič in zadnjič (prvič niso šli leta 1932 v Lake Placid), da so bili športniki zaradi visokih stroškov prisiljeni izpustiti udeležbo za olimpijskih igrah. Zato pa je bilo povsem drugače čez štiri leta v Innsbrucku v Avstriji.

V prestolnico Tirolske je odpotovalo 31 športnikov, med njimi jih je bilo 26 iz Slovenije. Tako številna udeležba je bila po zaslugi hokejistov, ki so se prvič udeležili olimpijskih iger. Tam so v prvem krogu naleteli na Kanadčane, ki so jim zabili 14 golov, enkrat je pak končal v kanadski mreži, v tolažilni skupini pa so trikrat zmagali – proti Japonski, Italiji in Madžarski, izgubili proti Poljski, Norveški in Avstriji ter remizirali z Romunijo. Na koncu so med 16 reprezentancami hokejisti Jugoslavije zasedli 14. mesto.

Veslač in hokejist

Med 17 hokejisti je bilo 12 Slovencev, med njimi so bili najbolj znani Albin Felc, brata Bogo in Ivo Jan, prvi slovenski igralec v ameriški NHL vratar Tone Gale, Viktor Tišlar in zagrešili bi velik greh, če ne bi omenili Igorja Radina, edinega slovenskega športnika in olimpijca, ki je na igrah nastopil v dveh športih, in to tako na poletnih kot na zimskih olimpijskih igrah. Leta 1960 na letnih igrah v Rimu je kot član Veslaškega kluba Ljubljanica nastopil v četvercu s krmarjem, ker pa je bil hkrati tudi hokejist Olimpije, je štiri leta pozneje kot reprezentant nastopil še na zimskih igrah v Innsbrucku.



Od dosežkov drugih udeležencev, ki so tekmovali v tekih, alpskem smučanju in skokih, je moška tekaška štafeta v postavi Roman Seljak, Mirko Bavče, Janko Kobentar in Cveto Pavčič dosegla 12. mesto, smučarka Majda Ankele pa je bila v slalomu 23. Čez štiri leta na zimskih igrah v Grenoblu v Franciji je svoj rezultat popravila in v slalomu zasedla 12. mesto, kar je bil do olimpijskih iger v Calgaryju leta 1988 in srebrne medalje Mateje Svet najboljši rezultat slovenske smučarke na olimpijskih igrah.

V Grenoblu so svoj pohod proti vrhu napovedali tudi skakalci, rezultat s prejšnjih iger so bistveno izboljšali hokejisti in po porazu s Finsko v prvem krogu z 11:2 v tolažilni skupini premagali vse tekmece (Francijo, Avstrijo, Japonsko, Romunijo in Norveško) ter osvojili deveto mesto.

Skakalci prihajajo

Poseben uspeh je v Grenoblu na veliki skakalnici dosegel legendarni Ludvik Zajc, ki je s skokoma 96,5 in 93,5 metra zbral 203,8 točke in pristal na prav tako izvrstnem devetem mestu. S tem skokom so smučarski skakalci za nekaj časa prevzeli primat v slovenskem zimskem športu, kar je dokazal tudi Danilo Pudgar, ki je na naslednjih olimpijskih igrah v japonskem Saporu leta 1972 š
e izboljšal Zajčev rezultat in s skokoma 92,5 in 97,5 metra tekmo na veliki skakalnici končal na osmem mestu.
To je bil do tedaj najboljši rezultat katerega koli slovenskega oziroma jugoslovanskega športnika ali ekipe na zimskih olimpijskih igrah. Njegov uspeh je na srednji skakalnici z 10. mestom dopolnil še Peter Štefančič. Alpski smučar – na sever Japonske je tedaj potoval le Marko Kavčič – ni dosegel odmevnega rezultata (31. mesto v veleslalomu), tudi hokejisti so za dve mesti poslabšali svoj uspeh z iger v Grenoblu. Po porazu 1:8 proti Švedski v prvem krogu so v tolažilni skupini izgubili še z Norveško, Nemčijo in Japonsko ter remizirali s Švico in pristali na 11. mestu.

Prihodnjič:
Vrhunec kariere Iva Daneua