Ema Klinec dobro razpoložena pričakuje začetek silvestrske turneje

V močni slovenski ekipi ima še posebej velika pričakovanja svetovna rekorderka Ema Klinec, ki je na generalki v Engelbergu zablestela s tretjim in drugim mestom. V skupni razvrstitvi za svetovni pokal je 25-letna šampionka iz Poljan nad Škofjo Loko kot četrta naša najvišje uvrščena skakalka.

V Švici ste poskrbeli za prve stopničke slovenskih zimskih športnikov v tej sezoni, po vašem uvodnem podvigu pa sta se na zmagovalni oder zavihtela tudi Nika Prevc in alpski smučar Žan Kranjec.

»Če sem komu kakorkoli pomagala, sem zelo vesela. Že res, da se mi je pri doskoku pojavila napaka, ki se mi je že dogajala tudi v preteklosti. Ko se ozrem nazaj, sem srečna, da se na slabem doskočišču nisem poškodovala. Norvežanka Anna Odine Strøm, ki je sicer znana po lepih pristankih v telemark, ni imela te sreče, saj jo je po doskoku kar pometlo. Zato sem toliko bolj vesela zase, da sem ostala zdrava in obenem pobrala stopničke.«

Kako ste videli padec Norvežanke?

»Na vrhu zaletišča nisem vedela, da je padla. Ko sem potem videla, kaj se ji je zgodilo, da ji je namreč zelo podobno vzelo smučko kot meni, sem bila res vesela, da si nisem tudi sama česa naredila.«

Potem ko so morali Strømovi pomagati reševalci, so bile posamezne skakalke vidno pretresene.

»Anna je ena od tistih tekmovalk, ki je vedno prišla čestitat drugim. Zaradi tega sem ji tudi sama zelo privoščila vse uspehe v prejšnji sezoni. Moram reči, da jo bomo zelo pogrešali, verjamem pa, da se bo – ker imajo na Norveškem zelo dober sistem, o čemer smo se lahko prepričali tudi na primeru Eirin Marie Kvandal – hitro vrnila.«

Njuna rojakinja Maren Lundby pa je pred dnevi postavila svoje smuči v kot.

»Maren je v skokih osvojila vse, kar se je osvojiti dalo. Če je začutila, da je čas za slovo, je njena odločitev povsem pravilna. Po enoletnem premoru se je v prejšnji sezoni še enkrat vrnila, na svetovnem prvenstvu v Planici osvojila še posamično kolajno in v Vikersundu poletela prek 200 metrov. Ocenjujem, da je izbrala zelo dober čas za konec kariere. Želim ji vse najboljše in da bo znala uspešnost iz skokov prenesti še na druga področja v življenju.«

Kako ste sicer doživljali premiero v Engelbergu, ki je bila hkrati tudi generalka za novoletno turnejo?

»V Švico sem odpotovala z veseljem, saj je bilo to za nas novo prizorišče v svetovnem pokalu. Ko sem v prejšnjih letih po televiziji gledala tekme fantov, se mi je zdelo, da bi mi lahko tamkajšnja skakalnica ustrezala. In dejansko mi je bilo nato zaletišče zelo všeč. Vse skupaj se je lepo pokrilo z mojo zdajšnjo formo. V tem obdobju še nikoli nisem bila tako visoko, kar me zelo veseli.«

FOTO: Matej Družnik

Na novinarski konferenci ste izjavili, da ste se na napravo pripravljali z ogledom posnetkov tamkajšnjih tekem.

»Resnično imam takšno navado, da si, preden se odpravimo na novo prizorišče, ogledam posnetke skokov in si tako v glavi ustvarim vsaj približno sliko o skakalnici. Zaradi tega mi je potem lažje. Prave občutke sicer dobiš, ko se enkrat spustiš po zaletišču. Potem ko preizkusiš skakalnico, jo je treba – kot radi rečemo – še prespati, da lahko potem na tekmi pokažeš najboljše skoke.«

S katerimi posnetki ste proučili skakalnico v Garmisch-Partenkirchnu?

»Pogledala sem si nekaj skokov Rjojuja Kobajašija, zelo, zelo dobro je tam že skakal tudi Anže Lanišek. Imam še kar nekaj kandidatov.«

Vaš skakalni ideal je sicer, kot ste mi omenili pred časom, Stefan Kraft, kajne?

»Da, meni osebno je njegov slog tisti, ki bi se mu rada najbolj približala. Zdi se mi, da je to tudi način skakanja, h kateremu lahko stremim. Določeni skakalci imajo sicer takšen slog, ki se mu – četudi bi si želela – ne bi mogla približati, pri Kraftu pa lahko po mojem iščem malenkosti, ki jih lahko poskušam uporabiti pri svojih nastopih.«

Na kaj ste najprej pomislili ob krstni zmagi Nike Prevc?

»Nika je že na treningih kazala izjemne skoke. Vedeli smo, da se bo, če bo naredila dva dobra skoka, zavihtela zelo visoko. Če že mora biti kdo pred menoj, potem naj bo to katera od reprezentančnih kolegic. Dvojne, trojne zmage so vselej prav posebne. Kadar je s teboj na zmagovalnem odru nekdo iz iste ekipe, je vse skupaj še toliko lepše.« Miha Šimnovec