LEGENDA
FOTO: »Dražena smo gledali kot boga«
Vsako leto se spomnijo Draženovih 112 točk, letos pa so se odpravili v Zagreb. Obiskali so tudi Muzej Dražena Petrovića, tam jih je sprejela njegova mama Biserka.
Odpri galerijo
Četrt stoletja je minilo od smrti hrvaškega košarkarskega asa Dražena Petrovića, pred dnevi, 5. oktobra, pa je minilo že 33 let, odkar je Petrović dosegel kar 112 točk. In to ne proti kateri okoli ekipi, na drugi strani je bila ljubljanska Olimpija! Bilo je 158:77. Razlika med članskima ekipama iz Zagreba in Ljubljane ne bi smela biti tako velika, a je morala tedanja Olimpija igrati s kadeti in mladinci. Đurović pravi, da je tedanji tajnik Olimpije Rado Lorbek naredil napako, ker ni pravočasno oddal registracij igralcev.
»Ni jih poslal s priporočeno pošto, ampak po prijatelju, a ta je zamudil. Košarkarska zveza Jugoslavije ni imela milosti, Olimpijo je kaznovala. Zmaji so prišli v Zagreb na tekmo z dvema mladincema in osmimi kadeti. V šali smo pred odhodom vprašali Lorbka, kaj dobimo, če premagamo Cibono. Odvrnil je, da si bo vsak od nas lahko izbral avto po svoji želji. Vedel je, da smo brez možnosti,« nadaljuje Đurović, ki se spomni tudi tega: »Dražena smo gledali kot boga. Ko je padel na parket, je do njega stekel moj soigralec Matjaž Strmole in mu dal roko, da je lahko vstal. V garderobi je povedal, da si te roke do nadaljnjega sploh ne bo umil,« v svojem slogu pripoveduje Đuro.
Tam jih je sprejela Draženova mama Biserka, za obisk pa se je dogovoril Andrej Novina, eden od igralec iz tedanje Olimpijine garniture.
»Biserka Petrović je bila ganjena nad našo potezo,« je povedal Đurović, ki ga je muzej vnovič navdušil. Ekipa iz Slovenije pa je bila ponosna, ker sta ju na vhodu pozdravila dresa slovenskih asov Gorana Dragića in Luke Dončića. »Z nami je bil tudi nekdanji hrvaški košarkarski as Zoran Čutura, druženje smo končali v eni od zagrebških restavracij,« je še dodal Đurović, ki je s kolegi dolgo v noč obujal spomine.
33 let je minilo od Draženovih neverjetnih 112 točk.
»Ni jih poslal s priporočeno pošto, ampak po prijatelju, a ta je zamudil. Košarkarska zveza Jugoslavije ni imela milosti, Olimpijo je kaznovala. Zmaji so prišli v Zagreb na tekmo z dvema mladincema in osmimi kadeti. V šali smo pred odhodom vprašali Lorbka, kaj dobimo, če premagamo Cibono. Odvrnil je, da si bo vsak od nas lahko izbral avto po svoji želji. Vedel je, da smo brez možnosti,« nadaljuje Đurović, ki se spomni tudi tega: »Dražena smo gledali kot boga. Ko je padel na parket, je do njega stekel moj soigralec Matjaž Strmole in mu dal roko, da je lahko vstal. V garderobi je povedal, da si te roke do nadaljnjega sploh ne bo umil,« v svojem slogu pripoveduje Đuro.
Dražena smo gledali kot boga.
Brez Sagadina
»Vsako leto se spomnimo tega dogodka, letos pa smo se odpravili v Zagreb, da ga zaznamujemo na svojevrsten, originalen način,« nam je povedal Igor Đurović, ki je dogodek organiziral skupaj z Matjažem Strmoletom. V Zagreb so se minuli petek odpravili košarkarji Dag Kralj, Gorazd Kaučič, Igor Đurović, Jernej Mrzelj, Marko Čulajevič, Matjaž Strmole, Milutin Rešetarević, Andrej Novina, Tadej Bitenc in Vito Lazarević. Od tedanje ekipe so manjkali Jure Zorčič, Gregor Stražišar, Jože Maček, Tine Erjavec ter Zmago Sagadin, Smiljan Steiner Glajbe in Rado Lorbek. Barve strokovnega štaba sta zastopala Janez Drvarič in Janez Munda.Venec za Dražena
Pot so začeli pred ljubljansko Halo Tivoli, od tam so se odpravili v Zagreb. Najprej do Mirogoja, kjer je pokopan Petrović, ki je umrl v prometni nesreči v Nemčiji. Nekdanji košarkarji Olimpije so se mu poklonili s posebnim vencem, potem pa jih je pot vodila v Muzej Dražena Petrovića.Tam jih je sprejela Draženova mama Biserka, za obisk pa se je dogovoril Andrej Novina, eden od igralec iz tedanje Olimpijine garniture.
»Biserka Petrović je bila ganjena nad našo potezo,« je povedal Đurović, ki ga je muzej vnovič navdušil. Ekipa iz Slovenije pa je bila ponosna, ker sta ju na vhodu pozdravila dresa slovenskih asov Gorana Dragića in Luke Dončića. »Z nami je bil tudi nekdanji hrvaški košarkarski as Zoran Čutura, druženje smo končali v eni od zagrebških restavracij,« je še dodal Đurović, ki je s kolegi dolgo v noč obujal spomine.