HUDA BOLEZEN
Ganljivo pismo znanemu Slovencu, ki se bori z depresijo: Solze mi polzijo
Fant iz Srbije in ljubitelj nogometa je Josipu Iličiću poslal zapis, ki je ganil mnoge.
Odpri galerijo
Josip Iličić (7) med kvalifikacijsko tekmo Slovenija - Poljska za evropsko prvenstvo v nogometu UEFA EURO 2020. FOTO: Uroš Hočevar
Slovenski nogometaš Josip Iličić to sezono ni bil na nogometnem igrišču, ko je bilo to za njegov klub Atlanto najpomembneje. Izkušeni igralec se je menda znašel v slabem psihološkem stanju in se bori z depresijo.
Zanj je v teh dneh prišlo še kako dobrodošlo sporočilo. Poslal mu ga je njegov nogometni prijatelj iz Srbije Srđan Vuković, ki je ljubitelj nogometa in navijač Iličića.
Njegovo sporočilo objavljamo v celoti.
Res bi mi pomenilo, če bi to prebrali. Marec, nenadna smrt ... solze na svetovni ravni, en ČLOVEK, se prvič sreča z ošabno žensko - depresijo. David Astori - nikoli več ... Bolezen je napredovala z metastazami po možganih Josipa Iličića. Nisem mogel biti tiho, opeval sem Astorija in nato nekaj nepričakovanega, nekaj še bolj šokantnega od smrti kapetana. 'Hej, navdušil si me, jokal sem kot mali otrok, prosim te, pošlji mi naslov. Ne želim čakati niti trenutka več. Želim ti poslati dres' ... Meni, običajnemu smrtniku. Josip, Davide je bil ponosen na to gesto, to ti obljubim. Razmere so se umirile, prijatelja ni pozabil. Pogosto se ga je spomnil in nekje globoko v prsih so se nalagali spomini.
Sledilo je nadaljevanje pisma:
Dres je prišel, hvala Josip, prekrasen človek, sem tega leta ponavljal. Odraz dobrote, eminentna človečnost. Danes je Josip korak stran od smrti in milijonov korakov stran od življenja. Zopet ta ošabnica, a zdaj še oštevilčena s temo. Berem, solze mi same polzijo. Berem, kako se boji vstati iz postelje, kako se vsakega trenutka bojiš našega največjega strahu, težko mi je to brati, človek. Mnogo tega si videl v Bergamu, kako prenašajo mrtve v tovornjakih. Komaj si pozabil na smrt soigralca, nakar se je smrt pojavila vse okrog tebe. Tega si ti ne zaslužiš, dobri človek. Ti veš, kdo bi se meni oglasil, kdo bi hotel moj naslov in poslati modro - črni dres anonimnemu fantu iz Borče. Takšna vrsta ljudi izumira, Josip. In kaj nam ostane, če še ti odideš? Koga bom gledal kar neko soboto, med tem, ko je stadion v Bergamu s soncem obsijan ...kako dve kratki magični palčki naredita nogomet za božanskega. Dobri človek, ne morem si niti predstavljati, kaj doživljaš, a ti želim zdaj napisati ' Hej, sporoči mi naslov, da ti pošljem kar koli, samo da bi te osrečil ...
Za konec je sporočil:
Da bi se dvignil iz postelje, daj Josip, pogrešam te, da bi lahko tvojo čarovnijo umestil v svoje zelenje ... da uživam. To ni zaradi dresa. To kar te meče v prepad, samo dokazuje, kako dober človek si. Kako zelo te boli smrti, ali smrt soigralca - ali navijača, ki je odšel nekam gor, se usedel na nebeško trto, nosi črno - modri šal in pričakuje, da se vrneš. Prosim vas, kogar koli, ali tistemu, ki je besedilo všeč, naj pokomentira. V čim večjem številu. Ne dovolim, da bi kar tako odnehal, ti, ki si odraz človeške dobrote.
Zanj je v teh dneh prišlo še kako dobrodošlo sporočilo. Poslal mu ga je njegov nogometni prijatelj iz Srbije Srđan Vuković, ki je ljubitelj nogometa in navijač Iličića.
Njegovo sporočilo objavljamo v celoti.
Res bi mi pomenilo, če bi to prebrali. Marec, nenadna smrt ... solze na svetovni ravni, en ČLOVEK, se prvič sreča z ošabno žensko - depresijo. David Astori - nikoli več ... Bolezen je napredovala z metastazami po možganih Josipa Iličića. Nisem mogel biti tiho, opeval sem Astorija in nato nekaj nepričakovanega, nekaj še bolj šokantnega od smrti kapetana. 'Hej, navdušil si me, jokal sem kot mali otrok, prosim te, pošlji mi naslov. Ne želim čakati niti trenutka več. Želim ti poslati dres' ... Meni, običajnemu smrtniku. Josip, Davide je bil ponosen na to gesto, to ti obljubim. Razmere so se umirile, prijatelja ni pozabil. Pogosto se ga je spomnil in nekje globoko v prsih so se nalagali spomini.
Sledilo je nadaljevanje pisma:
Dres je prišel, hvala Josip, prekrasen človek, sem tega leta ponavljal. Odraz dobrote, eminentna človečnost. Danes je Josip korak stran od smrti in milijonov korakov stran od življenja. Zopet ta ošabnica, a zdaj še oštevilčena s temo. Berem, solze mi same polzijo. Berem, kako se boji vstati iz postelje, kako se vsakega trenutka bojiš našega največjega strahu, težko mi je to brati, človek. Mnogo tega si videl v Bergamu, kako prenašajo mrtve v tovornjakih. Komaj si pozabil na smrt soigralca, nakar se je smrt pojavila vse okrog tebe. Tega si ti ne zaslužiš, dobri človek. Ti veš, kdo bi se meni oglasil, kdo bi hotel moj naslov in poslati modro - črni dres anonimnemu fantu iz Borče. Takšna vrsta ljudi izumira, Josip. In kaj nam ostane, če še ti odideš? Koga bom gledal kar neko soboto, med tem, ko je stadion v Bergamu s soncem obsijan ...kako dve kratki magični palčki naredita nogomet za božanskega. Dobri človek, ne morem si niti predstavljati, kaj doživljaš, a ti želim zdaj napisati ' Hej, sporoči mi naslov, da ti pošljem kar koli, samo da bi te osrečil ...
Za konec je sporočil:
Da bi se dvignil iz postelje, daj Josip, pogrešam te, da bi lahko tvojo čarovnijo umestil v svoje zelenje ... da uživam. To ni zaradi dresa. To kar te meče v prepad, samo dokazuje, kako dober človek si. Kako zelo te boli smrti, ali smrt soigralca - ali navijača, ki je odšel nekam gor, se usedel na nebeško trto, nosi črno - modri šal in pričakuje, da se vrneš. Prosim vas, kogar koli, ali tistemu, ki je besedilo všeč, naj pokomentira. V čim večjem številu. Ne dovolim, da bi kar tako odnehal, ti, ki si odraz človeške dobrote.
