Glede Ljubljanskega maratona zasledujemo prave cilje
Ljubljanski maraton je tu. Letošnja, 26. izvedba, se začne s sobotnimi teki za najmlajše in šolarje med 11. in 17. uro, v nedeljo, 23. oktobra, sledijo odrasli na 10 kilometrov, na polmaratonskih 21 – ta tek bo veljal tudi za državno prvenstvo – in tisti na klasični razdalji 42 km in 195 metrov. Vodja projekta Volkswagen Ljubljanski maraton je Barbara Železnik, tudi direktorica Timing Ljubljane, društva za izvedbo športnih programov.
»Čez 10.000 tekačev, natančneje 10.084, je prijavljenih za nedeljski program, za sobotni dan pa 1189 za Lumpi tek za predšolske otroke in 6063 za šolske teke,« za uvod pojasni Barbara Železnik. V koronakrizi smo pač v prehodnem obdobju, torej treba bo še nekaj časa počakati na novo rekordno številko pri osrednji tekaški prireditvi v Sloveniji. »Največjo udeležbo smo resda imeli na 20. Ljubljanskem maratonu leta 2015, skoraj sedemnajst tisoč tekačev, natančno 16.696, od takrat je padala predvsem pri nedeljskem programu. V času korone na lanski izvedbi smo imeli v nedeljo 4400 udeležencev, tako da se je letos število lepo dvignilo, smo na desetki,« je dodala Železnikova.
Statistično gre torej naše tekaško življenje, vsaj kar zadeva maraton po ljubljanskih ulicah, le na bolje. »Sami s Timinga na maratonu v bistvu delamo vse, od začetka do konca, niso to le meritve časov, torej delamo celoten projekt od A do Ž. Od prijave, do marketinga, oglaševanja, izbire majic, vse. Glede števila oseb, ki je še vključeno v projekt Ljubljanskega maratona zunaj Timinga, pa sama pravim, da to vidimo takrat, ko preštejemo naročene sendviče na koncu, in menim, da se jih na dan prireditve naroči krepko čez tisoč. Tu so tudi šolarji, ki pomagajo pri izvedbi in jih postavimo na tista manj zahtevna križišča oziroma pomagajo v garderobnem šotoru pri izdaji okrepčil. Tu so zajeti tudi policisti, gasilci, niso pa tukaj vključeni redarji, s policisti nas je krepko čez tisoč, z drugimi še kakšnih petsto več,« pove direktorica Timing Ljubljane.
Zemljevid zapor
No, datum nedeljskega dela maratona v slovenski prestolnici se pokriva s prvim krogom volitev za novega predsednika Republike Slovenije. Toda dostop volivcev do volišč bo seveda omogočen. »Dostop do volišč tako ali tako ni sporen, načeloma so, kot vemo, volišča vedno znotraj nekega okraja, so blizu domov in ljudje tja praktično dostopajo peš. Vemo tudi, da nekateri potrebujejo pomoč ali so gibalno ovirani, ali jih vozijo otroci, tudi ti bodo lahko z avtomobilom v določenem trenutku prišli na volišča. Zato smo letos veliko pozornost posvetili zaporam, štirinajst križišč na trasi, ki je načeloma že tako prevoznih, bo še dodatno okrepljenih. Tam bodo tako policisti kot varnostniki, redarji in gasilci, in bodo omogočali prečenje. Prav tako pa smo tudi naredili zemljevid zapor, eden bo v tiskani obliki, eden pa bo na spletu kot grafičen zemljevid, s katerim si ljudje lahko pomagajo, da vidijo, kako so ulice zaprte po odsekih. Resda je tam vpisana predvidena zapora, ta se dela na časih, ki so jih dosegali tekmovalci v preteklih letih. Menim, da so predvidevanja precej natančna, a minuta gor ali dol, lahko da bomo tudi malce zgrešili.«
Maraton v enem krogu
To predsedniško zadevo bomo že rešili, kako pa je s traso udarnega teka Ljubljanskega maratona, je morebiti kaj spremenjena? »Glede na lani je spremenjena le toliko, da se vračamo na tisto iz leta 2019, ko tekači 42 km pretečejo v enem krogu. V dveh pentljicah, najprej ta skupna s tekom na 21 km čez Šiško, nato pa ta samo njihova na 42 km čez Vič, Rudnik, Moste in nazaj v središče Ljubljane,« pojasni Barbara Železnik. Prireditelji LM so letos resda v času, ko se športna množičnost še pobira po pandemični razpršitvi, povabili le po šest tujih maratoncev in maratonk, med omenjenimi je tudi zmagovalec iz leta 2019, Etiopijec Kelkile Gezahegn Woldaregay.
»Sicer za nas ni nobenega tako znanega maratonca, da bi človek rekel, da vemo zanj. Bodo pa to za naše razmere relativno hitri tekači, za moškega zmagovalca se pričakuje rezultat tam približno 2:07,30. Pod črto je približno 25 odstotkov udeležencev Ljubljanskega maratona spet tujih tekačev, in sicer iz 62 držav,« postreže s podatki vodja projekta Ljubljanski maraton.
Zgodnejši štart
Vreme za garanje na 42 km mora biti pravo, kakšno bo letošnje? »V preteklih letih smo že imeli sneg, dež, sonce, lani je bilo zelo toplo, morebiti celo pretoplo. Če bo temperatura ostala tam približno 15 stopinj Celzija, sicer najvišja, menim, da bo to zjutraj kar idealno. Je pa res, da smo štart glede na pretekla leta zdaj časovno preložili, že lani smo ga imeli zjutraj, v preteklih letih pa je bil štart na 21 in 42 km ob pol enajstih, kar je relativno pozno v dnevu. Letos je tako štart omenjenih tekov ob 9. uri. Temperaturno je bolj ugodno, ponavadi ni vetra, ta zapiha pozneje, tako je pri vseh največjih maratonih na svetu,« pojasnjuje Barbara Železnik.
A tako kot na globusu zaradi pandemičnega razdejanja številke tudi pri denarju niso več tako visoke. Če je bil proračun Ljubljanskega maratona v predkoronskih časih čez milijon evrov, je zdaj pod to magično številko. Kdo sploh sodeluje v finančnem delu osrednje tekaške prireditve na slovenskih tleh? »Mestna občina Ljubljana izdatno pomaga, seveda drugi sponzorji, kolikor jih dobimo, izpostaviti je treba tudi prijavnine,« navrže Železnikova.
Kolikšen pa je globalno-slovenski pomen maratona v metropoli? »Ljubljanski maraton je bil vsa leta zaključek tekaške sezone, z njim so se počasi končale tekaške prireditve v letu, načeloma smo vzor drugim manjšim prireditvam. Hkrati jim seveda tudi pomagamo. Gojko Zalokar, nekdanji direktor Timinga Ljubljana in Volkswagen Ljubljanskega maratona, je bil predsednik združenja tekaških prireditev, v katerega so se vključevali Istrski maraton, tista v Sežani in Radencih, Bovec, Slovenske Konjice in Ljubljanski maraton, pa tudi blejska Nočna 10ka. Tudi materialno jim pomagamo. Tekači so našo prireditev v bistvu vzeli kot zaključno, menim, da smo še vedno ena od prireditev ..., ne bom rekla vodilna, da ne bo to videti preveč samohvalno.«
Rod prihodnjih tekačev
Timing Ljubljana, Železnikova vodi ekipo šestih redno zaposlenih, sicer za Mestno občino Ljubljana organizira dve veliki prireditvi, Ljubljanski maraton in Tek trojk oziroma Pohod po poti okoli Ljubljane. Formaraton pa je lastna prireditev Timinga, ki je bil letos že trinajstič, gre za skupno pobudo z nekdanjim vrhunskim alpskim smučarjem Juretom Koširjem. To je osemurni tek in dobrodelna prireditev, na kateri zbirajo sredstva za otroke z rakom.
Seveda pa v Ljubljani vse ni le v nedeljskem programu s smetano, tekom na 42 km in 195 m, z udeležbo etiopskih in kenijskih maratoncev. Sobotni del s teki predšolskih otrok, osnovnošolcev in srednješolcev je zelo pomemben. »Naša želja je, da je vedno veliko otrok, tako ali tako so ti podmladek oziroma naši tekači v prihodnje, tako da smo res veseli, kadar jih je veliko. Denimo od 1. oktobra se odvija tudi Rožnati maraton, to je še en sklop, ki smo ga lani dodali naši prireditvi. Trase na 10, 21 in 42 km Ljubljanskega maratona smo okrasili z rožnatimi kilometrskimi označbami. Odziv je znaten, kolikor donacij se bo nabralo, jih bomo darovali združenju Europa Donna,« pove Barbara Železnik. Gre seveda za združenje za boj proti raku dojk.
Trasa je hitra
»Še en projekt smo letos vpeljali vzporedno z maratonom, glede na to, da nam je udeležba v primerjavi z letom 2020, ko maratona ni bilo, lani upadla. Ugotovili smo, tudi glede na lansko pandemijo koronavirusa, da ni dovolj, da tekači pridejo na maraton, pač pa da tudi maraton pride v mesta po Sloveniji. In tudi južneje od nas. Tako smo letos zagnali projekt Gremo v Ljubljano, s katerim smo že čez leto nagovarjali tekače, da oktobra pridejo v Ljubljano. Kar zadeva Slovenijo, smo obiskali pet krajev, Novo Gorico, Celje, Ptuj, Novo mesto in Kranj, bili pa smo še tudi v Beogradu in Zagrebu. Letos smo se osredotočili na ta nam bližnji trg, s katerega v bistvu že tudi običajno dobimo veliko tekačev, drugo leto pa bomo pogledali tudi malce severneje,« pove vodja projekta maratona v Ljubljani.
»V naslednjih letih načeloma kaj veliko glede Ljubljanskega maratona ne želimo spreminjati, ker se nam zdi, da zasledujemo prave cilje. Želimo z nekaj novitetami določene stvari izboljšati, trasa maratona je kar optimalna, ni najlažja, tudi Ljubljana ni povsod ravna. Za dane razmere in glede na rekordni rezultat, ki ga je pred štirimi leti odtekel Etiopijec Sisay Kasaye Lemma, 2:04,58, je trasa dovolj hitra. Predvsem želimo pritegniti čim več tujih tekačev, saj smo slovenski bazen verjetno že izčrpali. Želimo dvigniti odstotek tujcev in povečati število tekačev na klasični maratonski razdalji. V vseh teh letih številka pri njih ni uspela priti dlje kot na približno 2500 tekačev, letos jih imamo 1500. Potencial imamo tam,« sklene Barbara Železnik, sicer nekdanja jugoslovanska atletska prvakinja v kategoriji starejših mladink v teku na 3000 m in slovenska v teku na 10.000 m.
