Haris Vučkić iz pepela poletel v reprezentanco

Ob omembi imena Haris Vučkić so nogometni sladokusci vedno zastrigli z ušesi. O njem se govori tudi danes, slovenski selektor Matjaž Kek od njega pričakuje veliko. Ne nazadnje je 28-letni Ljubljančan z zadetki proti San Marinu, Kosovu in Moldaviji spet opozoril nase.
»Bolj sem vesel zadetka proti Kosovu. Je pa res, da je bil tisti proti San Marinu nekaj posebnega, ker je bil prvi v dresu reprezentance. A z golom na Kosovu smo osvojili tri točke,« pove Haris, ki je proti Moldaviji osmič nosil dres članske vrste Slovenije. Ne pozabimo: v reprezentančnih selekcijah je že skoraj 14 let. V dresu Slovenije U15 ima dva nastopa, potem pa je nosil dres izbranih vrst Slovenije U16, U17, U19, U20 in U21. Ob tem pade v oči podatek, da je kot član debitiral zdaj že daljnega leta 2012, potem pa ... Bolj kot zelenice je spoznaval stene bolniških sob in rehabilitacijskih centrov. Res velika smola se ga je držala, a se je vedno vračal močnejši in hrabrejši. Poškodba mu je vzela sezono, ni pa mu mogla ubiti duha. To je Haris.

AC Milan in Newcastle

Da je izjemno nadarjen, so spoznali že v Domžalah, kjer je opozoril nase. Nanj so postali pozorni v elitni angleški premier ligi, kamor se je preselil leta 2009. Januarja je kot kapetan slovenske reprezentance do 17 let z Newcastlom sklenil triinpolletno pogodbo. Zanj so se ogrevali tudi pri AC Milan. »Občutki so zares prekrasni. Zelo sem zadovoljen, da sem prestopil v tako velik in tako dobro organiziran klub. Igralci in vodstvo so me odlično sprejeli in zelo se veselim sodelovanja z njimi,« je povedal ob odhodu iz Domžal k srakam na stadion St. James' Park. Pri 19 letih je debitiral v premier league. Žal so njegovo igranje na Otoku zaznamovale poškodbe: 2011. si je poškodoval prst na roki, ob koncu sezone pa še koleno. Sledila je nova poškodba, pisal se je oktober 2012. V Newcastlu so ga potem pošiljali na posojo: igral je za Cardiff City, Rotherham United, Glasgow Rangers, Wigan in Bradford. Leta 2017 je odšel na Nizozemsko in tri leta preživel v dresu Twenteja. Žal ga tudi tam nesreča ni obšla, zaradi nove poškodbe je pavziral leto dni. A se je vrnil in kot feniks iz pepela poletel v reprezentanco in moštvo Zaragoze v Španiji.

Prvi korak: prehrana

»Španija Harisu precej bolj ustreza, tako način življenja, podnebje kot način igre, vse je manj šablonsko,« meni dr. Mitja Bračič, trener, ki v svojem podjetju Global Sports Clinic skrbi za treninge številnih vrhunskih tekmovalcev. Bračič razkrije, da je prej pri njem treniral tudi Alen, Harisov brat. »V naši kliniki smo pomagali pri rehabilitaciji stopala in križne vezi. Letos poleti pa je Haris nekaj mesecev treniral pri nas,« pove dr. Bračič, ki je pri našem reprezentantu naredil nekaj korenitih sprememb.


»Prvi in nujen korak je bil, da sva zamenjala prehrano. Opravili smo krvno analizo. Izgubil je šest kilogramov, ob tem pa je znižal odstotek maščobne mase na osem odstotkov,« pove naš sogovornik, ki prizna, da je vesel, ker mu je uspelo prepričati Harisa tudi o koristnosti vadbe v fitnesu. Haris je to svojo vadbo prenesel na delo v klubu in tako je dr. Bračič zgledno sodeloval že s strokovnim štabom v Twenteju, podobno pa zdaj s španskim klubom, kjer za zdravje igralcev skrbi dr. Javier Alfaro Santafé, Bračičev mentor, ko se je naš strokovnjak izobraževal v Huesci. »Fizična priprava se ne dela na obroke. Dva meseca na leto nista dovolj,« opozori dr. Bračič. Haris se tega zaveda. Če bo zdrav, bo prišlo tudi vse drugo. Dokazano.