NAVIJALI V FRANCIJI
Harmonika v Franciji donela za naša asa
Za navijače ni ovir, eni z avtodomom, drugi z letalom. Potovanje v Pariz presenečenje za 20. rojstni dan.
Odpri galerijo
Zvok harmonike je odmeval po Franciji. FOTO: Osebni arhiv J. R.
Slovenski športni uspehi gredo z roko v roko z navijači, ki so še enkrat dokazali, da zanje ni nemogočih destinacij, pa tudi koronavirus jih ne ustavi. Minule dni so številni Slovenci po Franciji stiskali pesti za peterico naših asov, od blizu pa spremljali obračun titanov novookronanega kralja kolesarske karavane 21-letnega Tadeja Pogačarja in 30-letnega Primoža Rogliča. Včeraj popoldan so bile pariške Elizejske poljane slovenske. Tudi po zaslugi navijačev.
»Vzdušje na letalu je bilo izvrstno,« se nam je javil iz Pariza Aleksander Javornik, ikonični slovenski navijač, ki je bil s svojo admiralsko obleko, kapo in očali poleg pri vseh uspehih slovenskih športov v zadnjih osmih letih. Nekaj pred 11. uro sta letali prispeli v francosko prestolnico, potem pa so navijači šli na ogled Pariza, temu pa je sledil odhod na Elizejske poljane. »Nisem smel manjkati v Franciji,« pravi Aleksander, ki mu je družbo delal Marko Hribernik, direktor podjetja Fužinar.
Prav Hribernikovi so poskrbeli za posebno zgodbo že pred odhodom. Markova hči bi morala z letališča domov odpeljati Aleksandrovo vozilo. Pa so ji tam povedali, da gre v Pariz. »To je bilo darilo za 20. rojstni dan,« nam še pove Javornik. Ko smo ravno pri rojstnih dnevih – Pogačar jih bo jutri dopolnil 22, Lora Klinc pa 30.
Medtem ko so eni prišli na zaključek, pa so se drugi vmes že vrnili domov. Tudi 70-letni Jože Ravbar in njegov sin Uroš (svojčas tudi triatlonec, sicer pa popotnik), kolesarska in športna navdušenca z Dolenjske, ki sta si podrobno ogledala in spremljala 17. in 18. etapo. »Nisva prvič na Touru,« pove Jože, ki je premiero gledalca na francoski pentlji doživel že leta 2011, od 2013. pa pozorno spremlja predvsem Primoža Rogliča. »Zakaj njega? Ker je takrat prišel k nam v Novo mesto v Adrio Mobil,« navrže Jože, ki se rad spomni leta 2014, ko je Primož Roglič bil med osmimi ubežniki na dirki Zagreb–Novo mesto.
Tedanji trener Adrie Mobil Boštjan Mervar se je preroško odločil, da njegova ekipa ne bo lovila osmerice ubežnikov, kjer je bil le Roglič član Adrie Mobil. »Spomnim se te Rogličeve zmage,« poudari Jože, mi pa dodajmo, da je bil Rogla takrat za skoraj minuto boljši od vseh. To pot se ni izšlo za Rogliča, nam pove Jože in dodaja: »Malce sem razočaran. A je treba priznati: Tadej Pogačar je bil fenomenalen! Primož si nima kaj očitati. Me pa malce boli ... Tako blizu je bil končni zmagi, a je vse skupaj za Slovenijo vendarle zgodovinsko. Ta zmaga gre v slovenski DNK!«
nadaljuje Ravbar, ki Primoževe uspehe spremlja s posebno trobojnico, na katero se je Roglič leta 2016 tudi podpisal.
»Primož je prišel tistega leta 2016 na Golte, imel je trening, mi pa smo spremljali Dirko po Sloveniji,« se spominja Jože in preteklost poveže s sedanjostjo: »Letos je sin Uroš tekel ob naših fantih, a ne po cesti, kot to počno norci, ampak po travniku.«
»V Franciji je bilo res lepo, slišala se je Golica, odmevala je harmonika, navijači smo se med sabo lepo družili,« še pristavi Jože, ki je ob enem od vzponov, sam ima navado, da veliko kolesari, srečal tudi Primoževo dekle Loro Klinc, ki je šla na ogled 18. etape.
V Francijo sta romala tudi Trebanjec Sebastjan Križman in njegove dekle Vanja. »Hotela sva videti Francijo in navijati za naše,« Sebastijan o tem, zakaj sta se z avtodomom odpravila na pot. »Od sobote do četrtka sva spremljala Tour. Malce se je bilo treba tudi znajti, da si se ognil varnostnikom, da smo lahko prišli do take točke, kjer smo spremljali zanimive trenutke na zahtevnih klancih,« nadaljuje naš sogovornik.
Pove, da je bilo na trasi precej naših navijačev, pozdravljali so se, nekaj jih je s svojimi avtodomi naredilo kar slovenske vasi. Sebastjan in Vanja pa sta imela s sabo tudi kultno slovensko zastavo z velikim napisom Trebnje, posodil jo je Žiga Kurent.
»Od leta 2010 jo imamo, narejena pa je bila za navijanje na svetovnem prvenstvu 2010. v Južnoafriški republiki. Sicer pa smo s to zastavo po vsej Evropi podprli tudi našega sokrajana rokometaša Miho Zarabca, leta 2016 smo zanj in Slovenijo navijali tudi na olimpijskih igrah v Riu,« nam pove Žiga Kurent, ki je dal 2010. z očetom narediti to zastavo, ki je bila lani tudi na tekmi v Miamiju, ko sta se merila Goran Dragić in Luka Dončić, 2017. pa v Istanbulu na evropskem prvenstvu.
Pred šestimi leti se je v Francijo na izlet z družino odpravil tudi svojčas izvrstni biatlonec Tomas Globočnik. Dežela jih je navdušila, vmes so srečali še kolesarsko karavano. »Že takrat smo si ogledali nekaj etap, bili smo veseli, ko smo lahko videli Slovenca, ki je bil v skupini. Mislim, da je bil tedaj na Touru le Kristijan Koren. Letos pa je bilo tole vrhunsko,« nadaljuje Globočnik.
»Tile dnevi so bili nepozabni ... Na zavedamo se, kaj je Tadeju in Primožu uspelo. Se pa pri nas mešajo čustva: veseli smo zmage Pogačarja, istočasno sočustvujemo s Primožem,« sklene Globočnik. Pogačar je imel podporo tudi iz rodne vasi Klanec – v Franciji je zanj stiskal pesti sosed Jurij Kern.
Presenečenje za rojstni dan
»Vzdušje na letalu je bilo izvrstno,« se nam je javil iz Pariza Aleksander Javornik, ikonični slovenski navijač, ki je bil s svojo admiralsko obleko, kapo in očali poleg pri vseh uspehih slovenskih športov v zadnjih osmih letih. Nekaj pred 11. uro sta letali prispeli v francosko prestolnico, potem pa so navijači šli na ogled Pariza, temu pa je sledil odhod na Elizejske poljane. »Nisem smel manjkati v Franciji,« pravi Aleksander, ki mu je družbo delal Marko Hribernik, direktor podjetja Fužinar.
Sebastjan in Vanja v 17. etapi na Col de la Loze FOTO: Osebni arhiv S. K.
Prav Hribernikovi so poskrbeli za posebno zgodbo že pred odhodom. Markova hči bi morala z letališča domov odpeljati Aleksandrovo vozilo. Pa so ji tam povedali, da gre v Pariz. »To je bilo darilo za 20. rojstni dan,« nam še pove Javornik. Ko smo ravno pri rojstnih dnevih – Pogačar jih bo jutri dopolnil 22, Lora Klinc pa 30.
Zastava za Rogliča
Medtem ko so eni prišli na zaključek, pa so se drugi vmes že vrnili domov. Tudi 70-letni Jože Ravbar in njegov sin Uroš (svojčas tudi triatlonec, sicer pa popotnik), kolesarska in športna navdušenca z Dolenjske, ki sta si podrobno ogledala in spremljala 17. in 18. etapo. »Nisva prvič na Touru,« pove Jože, ki je premiero gledalca na francoski pentlji doživel že leta 2011, od 2013. pa pozorno spremlja predvsem Primoža Rogliča. »Zakaj njega? Ker je takrat prišel k nam v Novo mesto v Adrio Mobil,« navrže Jože, ki se rad spomni leta 2014, ko je Primož Roglič bil med osmimi ubežniki na dirki Zagreb–Novo mesto.
Tedanji trener Adrie Mobil Boštjan Mervar se je preroško odločil, da njegova ekipa ne bo lovila osmerice ubežnikov, kjer je bil le Roglič član Adrie Mobil. »Spomnim se te Rogličeve zmage,« poudari Jože, mi pa dodajmo, da je bil Rogla takrat za skoraj minuto boljši od vseh. To pot se ni izšlo za Rogliča, nam pove Jože in dodaja: »Malce sem razočaran. A je treba priznati: Tadej Pogačar je bil fenomenalen! Primož si nima kaj očitati. Me pa malce boli ... Tako blizu je bil končni zmagi, a je vse skupaj za Slovenijo vendarle zgodovinsko. Ta zmaga gre v slovenski DNK!«
nadaljuje Ravbar, ki Primoževe uspehe spremlja s posebno trobojnico, na katero se je Roglič leta 2016 tudi podpisal.
Jože v družbi Lore Klinc FOTO: Osebni Arhiv J. r.
»Primož je prišel tistega leta 2016 na Golte, imel je trening, mi pa smo spremljali Dirko po Sloveniji,« se spominja Jože in preteklost poveže s sedanjostjo: »Letos je sin Uroš tekel ob naših fantih, a ne po cesti, kot to počno norci, ampak po travniku.«
»V Franciji je bilo res lepo, slišala se je Golica, odmevala je harmonika, navijači smo se med sabo lepo družili,« še pristavi Jože, ki je ob enem od vzponov, sam ima navado, da veliko kolesari, srečal tudi Primoževo dekle Loro Klinc, ki je šla na ogled 18. etape.
Zastava obredla svet
V Francijo sta romala tudi Trebanjec Sebastjan Križman in njegove dekle Vanja. »Hotela sva videti Francijo in navijati za naše,« Sebastijan o tem, zakaj sta se z avtodomom odpravila na pot. »Od sobote do četrtka sva spremljala Tour. Malce se je bilo treba tudi znajti, da si se ognil varnostnikom, da smo lahko prišli do take točke, kjer smo spremljali zanimive trenutke na zahtevnih klancih,« nadaljuje naš sogovornik.
Slovenska slogaJože Ravbar je povedal, da sta imela s sinom Urošem na poti do Francije kar nekaj težav zaradi slabo označenih obvozov v Milanu, pa sta jo potem mahnila od tunela Frejus po svoje. »Ni bilo oznake, da je prelaz zaradi dirke že eno noč prej zaprt. Prišla sva že skoraj na vrh prelaza, kjer pa je bila vožnja naprej prepovedana. Sledila je vrnitev 1200 m nižje in po avtocesti do Meribela. Gospod Tomas Globočnik nama je poslal koordinate in našla sva ob reki slovensko vas, kjer so se prebujali navijači in delali plan za navijanje,« je še povedal Ravbar.
Pove, da je bilo na trasi precej naših navijačev, pozdravljali so se, nekaj jih je s svojimi avtodomi naredilo kar slovenske vasi. Sebastjan in Vanja pa sta imela s sabo tudi kultno slovensko zastavo z velikim napisom Trebnje, posodil jo je Žiga Kurent.
»Od leta 2010 jo imamo, narejena pa je bila za navijanje na svetovnem prvenstvu 2010. v Južnoafriški republiki. Sicer pa smo s to zastavo po vsej Evropi podprli tudi našega sokrajana rokometaša Miho Zarabca, leta 2016 smo zanj in Slovenijo navijali tudi na olimpijskih igrah v Riu,« nam pove Žiga Kurent, ki je dal 2010. z očetom narediti to zastavo, ki je bila lani tudi na tekmi v Miamiju, ko sta se merila Goran Dragić in Luka Dončić, 2017. pa v Istanbulu na evropskem prvenstvu.
Mešani občutki
Pred šestimi leti se je v Francijo na izlet z družino odpravil tudi svojčas izvrstni biatlonec Tomas Globočnik. Dežela jih je navdušila, vmes so srečali še kolesarsko karavano. »Že takrat smo si ogledali nekaj etap, bili smo veseli, ko smo lahko videli Slovenca, ki je bil v skupini. Mislim, da je bil tedaj na Touru le Kristijan Koren. Letos pa je bilo tole vrhunsko,« nadaljuje Globočnik.
Ta zmaga gre v slovenski DNK!
»Tile dnevi so bili nepozabni ... Na zavedamo se, kaj je Tadeju in Primožu uspelo. Se pa pri nas mešajo čustva: veseli smo zmage Pogačarja, istočasno sočustvujemo s Primožem,« sklene Globočnik. Pogačar je imel podporo tudi iz rodne vasi Klanec – v Franciji je zanj stiskal pesti sosed Jurij Kern.
