Hudo bolni Ćiro odprl dušo: Tega nisem povedal še nikomur ...

Nekdanji hrvaški nogometni selektor Miroslav Ćiro Blažević je v ganljivem pogovoru na hrvaški televiziji v oddaji Zdravje na kvadrat spregovoril o spopadanju z zahrbtno boleznijo. Dejal je, da se po 17 letih že drugič spopada z rakom na prostati. 

Prvič očitnih težav ni imel, so pa nepravilnosti odkrili na rednem pregledu, piše portal dnevnik.hr. »Test PSA (prostatični specifični antigen – tumorski marker prostate, op. p.) je bil visok. Potem sem šel na biopsijo v Ženevo in tam so potrdili, da imam raka. Profesor v Innsbrucku mi je rekel: ‘Tvoja je tako velika, da moramo …’ In tako so mi odstranili prostato. Rak se je razširil tudi na del živca za seks, zato mi je vzelo vso poželenje, čeprav sem ga lepo prosil, naj prihrani vsaj en majhen živec,« se je pošalil Ćiro. Dodal je, da bi danes verjetno ravnal drugače. »Če bi lahko čas zavrtel nazaj, ne bi izbral operacije, ampak obsevanje.«

Vsa leta po operaciji je bil Ćiro pod stalnim nadzorom, a se je bolezen pred nekaj meseci na žalost vrnila. Krvni testi so pokazali, da ima povišan PSA. Nadaljnje preiskave so nato pokazale, da je rak na istem mestu, kjer je bil pred 17 let operiran, a se je tudi razširil.

»Rak se očitno z mano ne šali«

»Hodim na preglede. Čeprav sem vse življenje optimist, sem tokrat pesimističen, saj se rak očitno tokrat z mano ne šali. Razširil se je na kosti, je tudi na kolenih,« je povedal Ćiro. In kot da to ne bi bilo dovolj, so mu v začetni fazi diagnosticirali tudi melanom, so pa to rešili z operacijo. Legendarni trener in selektor je razkril nekaj, česar ni še nikoli rekel v življenju, pa bi si želel. »Zdaj ko se bližam koncu življenja, sem se obotavljal, da povem, kar bi si marsikdo lahko razlagal kot demagogijo, a bom rekel. Zdaj ko mi je vseeno, če mi kdo reče peder ali opica, imam zelo rad svoj narod.«

Avgusta je z ženo Zdenko, s katero ima tri otroke in šest vnukov, praznoval 60 let poroke. Zaradi bolezni in epidemije večino časa preživi doma. »Samo eno leto si še želim. Eno leto ... Pri tej starosti je to veliko. In to, da me ne bi nič bolelo. Ko bi lahko tekel ... Samo še enkrat si želim steči za žogo, pa ne morem.«