Ilka je super, rada bi spoznala tudi Tino

Stara je 24 let in ponaša se z zlatima olimpijskima kolajnama v dveh različnih športih – alpskem smučanju in deskanju na snegu (Pjongčang 2018). Sezono je začela s premierno zmago v svetovnem pokalu v alpskem smučanju, še v nedeljo je tekmovala v Zauchenseeju, kjer je nastal ta pogovor, v torek pa se je prvič v sezoni soočila s tekmicami v deskanju v Bad Gasteinu in osvojila drugo mesto. Diplomirala je iz marketinga, sicer pa je Ester Ledecka, športni fenomen, zgovorno in svobodomiselno dekle.

Vas bomo konec tedna videli na tekmi v deskanju na snegu na Rogli?
»Pridem! To je moja najljubša tekma.«

Sezono menda začnete z načrtom A, sredi zime pridete do načrta Ž. Koliko prej se odločite, v kateri panogi boste kdaj tekmovali?
»Sprva smo imeli za to sezono nekoliko drugačen načrt. A zelo dobro sem se počutila na smučeh v Lake Louise in hotela sem še smučati, zato smo šli naprej v St. Moritz in Val d'Isere. Zato sem izpustila tekme v deskanju. Po navadi se o tem, kje bom tekmovala, odločim en teden prej, saj moramo rezervirati nastanitve in vse drugo, kar spada zraven. Kadar oklevam, vržem kovanec, saj sem včasih slaba pri odločanju in bi rada šla na tekmo tako v deskanju kot smučanju, kar pa je nemogoče.«

Preklapljanje med panogami se zdi skrajno zahtevno. Kako pa je s preklapljanjem v glavi? Greste pri obeh na start z istim ciljem?
»Seveda! Vsakič hočem zmagati. Vedno moram razmišljati o liniji, tehniki in kako biti čim hitrejša, kar se med obema panogama razlikuje.«

Kaj bi dejali za nekoga, ki ima zlato olimpijsko kolajno v dveh različnih športih?
»Kar koli bom rekla, bo zvenelo, da sem preveč ponosna nase.«

Zamislite si, da to niste vi, ampak nekdo drug.
»Potem bi rekla, da je to neverjetno, nekaj zelo edinstvenega. In da je športnica, ki ji je to uspelo, z drugega planeta.«

Ves svet se je spraševal, kako je to mogoče. Smučanje in deskanje se vendarle zelo razlikujeta.
»Takšna vprašanja so mi že postavljali, pa vsakič pravim, da gre pri obojem za spuščanje po hribu navzdol (smeh).«

Tina Maze je dejala, da je razpoloženje v tehnični vrsti povsem drugačno kot v smukaški. V prvi je vse bolj napeto, v drugi pa bolj umirjeno. Kakšne so razlike med smučarskim in deskarskim okoljem?
»Zanimivo je to slišati, nekega dne bi rada govorila z njo, Tina je bila zvezda. Obe okolji sta prijazni. V smučanju sem zdaj konkurenčna najboljšim in so še vedno vse tekmice prijateljsko razpoložene, kar zelo cenim, saj sem si mislila, da bo drugače, ko se jim bom približala. Pri deskanju je vse skupaj še bolj svobodno.«

V deskanju na snegu je dosegla 17 zmag za svetovni pokal, v smučanju je svoj pohod šele začela. FOTO: Matej Družnik

Na treningu smuka v Zauchenseeju so vam gledalci edini od vseh smučark glasno ploskali in vzklikali vaše ime, kot bi bili na tekmi. Kako je na Češkem, vas ustavljajo na ulici?
»Včasih. Po OI je bilo vse nekoliko bolj intenzivno. Živim v Pragi, v starem mestnem jedru, kjer je veliko turistov, Čehov ni prav dosti in imam mir. Drugače je, ko grem v kakšen manjši kraj ali vas, takrat so ljudje bolj radovedni. Zdi se mi tudi, da tistim, ki živijo v centru, ni mar za nič, vseskozi nekam hitijo.«

Povejva kaj o vaših ekipah. Za vsako panogo imate po eno.
»Drži, sta pa fizioterapevt in serviser ista za obe panogi.«

Kar je tudi zanju kar izziv?
»In to velik! Verjamem, da je vsem težko, saj imajo svoje družine in zasebno življenje, oni so pa ves čas z mano. Moj fizioterapevt prebiva v Avstriji pol ure vožnje od Zauchenseeja. Vesela sem, da je bil pred tekmami tam vsaj nekaj časa doma z družino, zdaj bo spet en mesec zdoma. Sicer sta oba ves čas z mano, trenerji pa se izmenjujejo glede na panogo. Pri smučanju sta z mano brata Tomaš in Ondrej Bank, pri deskanju Justin Reiter, včasih mi pomaga še Sigi Grabner, pride na trening, pogleda moje nastope, se pogovoriva o opremi, pove mi, kaj vidi tehnično. Imam še trenerja na daljavo Ericha Pramsohlerja.«

Na terenu sodelujete z več ekipami, tudi z Ilko Štuhec.
»Včasih se povezujemo z Avstrijkami, trenirali smo s Švicarkami, z Nemkami ne več toliko, saj me ne marajo več, pa ne vem, zakaj. Moj trener je slovaškega, ki sodeluje z Nemci, vprašal po posnetku z njegove pozicije. In nam ga je seveda dal. Nemci pa so bili zaradi tega jezni na Slovake, češ da tega ne bi smeli. Tako sem slišala. Nisem jezna na nikogar, pravzaprav mi je malo mar, ne razumem pa, zakaj smo prišli do te točke. Včasih delamo tudi z Rusi.«

Kakšna je Ilka v vaših očeh?
»Poznam jo kar dolgo, še preden je prvič postala svetovna prvakinja. Prav nič se ni spremenila, kar res občudujem. Spomnim se, ko sem še začenjala trening hitrih disciplin, bili smo v Čilu, fotografirali sva se in rekla sem si: 'O moj bog, Ilka Štuhec si želi fotografijo z mano!' Potem sva začeli sodelovati malo bolj, na treningih, s posnetki, vedno si izmenjava podatke in vtise s proge. Super tekmovalka je in super dekle!«

Menda razmišljate o nastopu na poletnih OI 2024 v jadranju na deski?
»Drži, ampak zdaj na sporedu ni slaloma, s katerim se ukvarjam. Zato sem misel skorajda opustila. Pa tudi če bi bil vključen v OI, bi bilo vse skupaj prezahtevno, saj bi se bilo treba še kvalificirati nanje.«