Imajo minimalno težo, na njej ne moreš biti vseskozi vrhunski
V Nižnem Tagilu se bo konec tega tedna začela 43. sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih, od katere si precej obetajo tudi v slovenskem taboru. Pričakovanja in cilje pred prihajajočo zimo je razkril vodja panoge Gorazd Pogorelčnik, ki je spregovoril o pripravljenosti naših udarnih adutov, trenutnem stanju Žige Jelarja in Domna Prevca, obetavnih mladincih, hujšanju skakalcev, denarnem stanju v naših skokih in nordijski kombinaciji …
Od prejšnjega tedna je znana slovenska šesterica za uvodni postaji svetovnega pokala v Nižnem Tagilu in Kuusamu. Ob Anžetu Lanišku, Petru Prevcu in Timiju Zajcu, ki kažejo najboljše skoke, bodo v Rusijo odleteli tudi Tilen Bartol, Lovro Kos in Cene Prevc. Kako ste določili ekipo?
»Odločitev so trenerji sprejeli na podlagi treningov v Kranju in Planici. Na skakalnici se hitro vidi, kdo je v vrhunski formi in skače na visoki ravni, zato lahko rečem, da so izbrali v tem trenutku naše najbolje pripravljene skakalce. Razmišljali smo tudi o tem, da bi na Finsko poslali Domna Prevca, saj je v Ruki vedno deloval dobro, vendar smo se nato odločili, da zaradi splošnega položaja v svetu in dejstva, da bo celotna karavana v Nižni Tagil in Kuusamo potovala s čarterskim letalom, na uvodnih dveh postajah ne bomo spreminjali moštva.«
Kakšna je sicer forma najmlajšega od bratov Prevc?
»Domen je nekje na meji. Ima še določene tehnične in morfološke pomanjkljivosti. Verjamem, da se bo znal toliko zmotivirati, da jih bo odpravil. Kakor ga poznamo, vemo, da je lahko pozneje v sezoni, še posebno takrat, ko bodo na sporedu večje skakalnice in letalnice, zelo močan člen ekipe. V najmočnejši podobi bi ga zagotovo zelo potrebovali.«
Pred tekmami v Rusiji in na Finskem torej ne boste posegali v moštvo, kaj pa potem v Visli?
»Če bi bil kdo v zelo klavrni formi in bi nekdo doma na treningu zelo odstopal, bi seveda lahko prišlo do kakšne spremembe. Veseli me, da je v ozadju še nekaj močnih tekmovalcev v reprezentanci B in mladinski vrsti, ki bodo začeli že kmalu skakati v zelje izkušenejšim reprezentantom.«
So imeli naši reprezentanti na pripravah kakšne primerjave s tujimi skakalci?
»Prve tekme so vedno neznanka, kajti nihče točno ne ve, kje je v primerjavi s tekmeci. Mi, denimo, odlično poznamo skakalnice v Kranju in Planici, kjer znamo – glede na višino zaletišča in vetrovne razmere – približno oceniti, kam določen tekmovalec spada. Moram reči, da mi je všeč, ker so z Anžetom, Timijem in Petrom nekoliko odstopali trije skakalci, kar je vedno dober znak. Najslabše je takrat, kadar jih sedem ali osem skače v isto luknjo, saj potem ne veš, kaj to dejansko pomeni.«
Kaj si obetate od uvodnih preizkušenj za svetovni pokal? S čim bi bili zadovoljni?
»Za nas je sleherna uvrstitev do 10. mesta vrhunska, sam pa bi bil izjemno zadovoljen z enim tekmovalcem med najboljšo šesterico, drugim med deseterico, tretjim do 20. mesta in še enim ali dvema med dobitniki točk. To bi bil zelo dober start in odlična popotnica za naprej. Če se ti namreč na začetku izide po željah, je potem v nadaljevanju bistveno lažje. A je po drugi strani tudi res, da znajo izkušenejši skakalci tudi po ne najboljšem startu ohraniti mirno glavo in nato s tekmami stopnjevati svojo formo.«
Sezona bo dolga, med njo ne bo manjkalo tekmovalnih vrhuncev. Po tradicionalni novoletni turneji bodo februarja na sporedu olimpijske igre v Pekingu in nato marca še svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Vikersundu. Kakšne cilje ste si zastavili za omenjena tekmovanja?
»Naši cilji so visoki. Z izjemo novoletne turneje, kjer si želimo imeti enega tekmovalca med najboljšo osmerico v končni razvrstitvi, bomo na preostalih dveh velikih tekmovanjih merili na kolajno, posamično ali moštveno. Seveda si želimo stopničk tudi na finalu svetovnega pokala v Planici, upam, da konec prihodnjega marca spet pred veliko množico navijačev.«
Kakšno je zdaj zdravstveno stanje Žige Jelarja?
»Z Žigo se slišiva pravzaprav vsak dan, ker mu prek naše zdravniške službe urejamo določene preglede. Po zadnjem so mu odsvetovali treninge še nadaljnja dva tedna. Četudi bi hotel zdaj trenirati, še ni v dovolj dobrem stanju; tako zelo ga je namreč izčrpal covid-19. A me glede njegove vrnitve ne skrbi. Čeprav je imel že v preteklosti določene težave, se je znal vselej hitro vrniti med najboljše.«
V zadnjem obdobju se je spet dvignilo nekaj prahu zaradi pretiranega hujšanja oziroma stradanja skakalcev. Kako vi gledate na to?
»Moje mnenje je, da bodo morali odgovorni pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS) glede tega nujno nekaj ukreniti. Pri večini tekmovalcev sicer ne gre za kakšne zdravstvene razloge, vendar za način življenja, ki se ga morajo držati zaradi obstoječih pravil. S Slovenske smučarske zveze (SZS) smo pristojnim že drugo leto zapored poslali predlog, po katerem bi nekoliko spremenili pravilnik. Po zdajšnjem se nekomu, ki glede na najnižjo predpisano težo shujša za 0,4 kilograma, skrajšajo smuči za vsega centimeter, kar je malenkost. Zaradi tega so mnogi prišli do zaključka, da je bistveno bolje imeti nižjo telesno težo in zaradi nje za drobec krajše smuči. Mi smo predlagali, da bi se do prvih petih enot smuči krajšale po en centimeter, nato po dva in na vsakih pet enot bolj drastično. S tem bi – o tem smo prepričani – močno omejili hujšanje. Zdaj jih resnično ni malo, ki delujejo z minimalno težo, na kateri pa ne moreš vrhunsko tekmovati več mesecev, zaradi česar se tudi pojavijo nihanja. To zagotovo ni zdravo.«
Kakšno je zdaj finančno stanje pri nordijskih disciplinah na SZS?
»Letos smo prvič po treh letih v novo sezono startali z ničle, kar pomeni, da nismo s seboj nesli nobenega minusa. Ko sem leta 2018 prevzel vodenje panoge, smo imeli, denimo, za 450.000 evrov dolgov, v teh treh letih smo jih pokrili. V tej sezoni naš proračun v skokih in nordijski kombinaciji znaša več kot poltretji milijon evrov, kar je eden višjih v zadnjih letih, pri čemer moram poudariti, da letošnji temelji na zdravih osnovah.«
Po olimpijski sezoni se običajno iztečejo pogodbe s pokrovitelji. Kako vam kaže glede sponzorjev?
»Dejansko nam bo po koncu zime poteklo 80 odstotkov pogodb s pokrovitelji, s katerimi smo imeli sicer že več sestankov okrog podaljšanja sodelovanja, tudi z glavnim sponzorjem. Z vsemi sicer nimamo sklenjenih štiriletnih pogodb, ker imajo v določenih podjetjih takšno politiko, da podpisujejo enoletne in jih potem podaljšujemo. Močno si sicer želim, da bi do začetka olimpijskih iger v Pekingu ali najpozneje do konca te sezone že pokrili naslednjo, da se ne bi potem ubadali s tem, ali bomo imeli dovolj sredstev za normalno delovanje.«
