Iskanje tehnične odličnosti
Šampion mora imeti redke lastnosti, da lahko sanje spremeni v resničnost, biti mora karizmatičen, odkrit in neusmiljen; prvaka prepoznate po predanosti, strasti in goreči želji zmagovati.
Odpri galerijo
Alex Briggs ve, kako je delati s šampionom.
Šampion želi osvojiti vse, res vse. Toda kako razlikovati prvaka od vrhunskega motociklista? Kako je videti sodelovanje s prvakom za mehanike in inženirje, ki od februarja do novembra potujejo po svetu samo z eno misijo: dati dirkaču najboljšo možno opremo za zmago.
Mehanik ekipe Monster Energy Yamaha MotoGP Alex Briggs ve, kaj pomeni delati s šampionom. Kot mladenič se je v začetku devetdesetih let pridružil Hondi HRC in naslednje leto postal mehanik Micka Doohana. Skupaj sta osvojila pet zaporednih naslovov (1994–1998), preden se je avstralski as poškodoval. »Mick je hotel osvojiti vse: od dirke do vožnje od hotela do voznega parka v najetem avtomobilu. Želel je biti prvi na testiranju, prvi nazaj v hotelu, prvi na letališču,« se spominja Briggs.
»Najbolje je vozil, ko je bil agresiven, skorajda jezen. Včasih se je, tik preden se je postavil na start, sprl s katerim od mehanikov, da bi se dodatno motiviral.«
Ko se je Valentino Rossi leta 2000 pridružil Hondi, je Briggs odkril druge lastnosti, ki delajo prvake tako edinstvene: »Valentino in Doohan sta imela enako gorečo željo po zmagi, a njegov pristop k dirkanju je bil nasproten. Valentino je hitrejši, ko je srečen. Rad se šali na startu. In to o čemer koli, lahko je to šala o dekletu s sončnikom, položaju na startu ali prvem ovinku. Takšen, kot ga vidite na intervjujih in na dirkah, je zelo blizu temu, kakršen je na splošno. Zelo, zelo zabaven. Je hkrati odprtega srca in osredotočen. Na primer; preden se dirka začne, se bolj osredotoča na ljudi, s katerimi mora govoriti, ne obremenjuje se s tistimi, ki ne bodo vplivali na njegov rezultat. Po govorici telesa pa je manj viden, ostaja miren in nasmejan.
Seveda ga dobro poznamo in zato lahko zaznamo več signalov.«
Dirkaški um lahko vidi prehod, preden to uvidijo preostali. Na dirki je lahko motociklist kot Valentino Rossi v svojih najboljših časih na tretjem ali četrtem mestu, toda v mislih se zaveda, da bo zmagal, zato ne zganja panike.
»Valentino ima enega od najboljših dirkalnih umov, kar sem jih kdaj spoznal,« nadaljuje Briggs, »Vse ima pod nadzorom. Nikoli ga nisem videl, da bi bil paničen. Drugi motociklisti, ki se še vedno učijo, kot na primer Fabio Quartararo, morajo biti v prednosti, da sami sebi dokažejo, da lahko zmagajo. Dirkalni um ima nekdo, ki je sposoben predvideti, kaj se bo zgodilo. Ne samo to. Vidite, da ga poganja čista strast. Rossi pozna več oblik motošporta kot kdor koli drug, ki ga poznam, in res je neverjeten.«
Pravi šampioni gojijo strast in navdušenje do zmage, predvsem pa imajo v glavi hitrejši računalnik; stvari lahko vidijo hitreje. Vozijo lahko res hitro in vse storijo povsem naravno. Hitrost lahko absorbirajo in postanejo eno z njo, dokler krog ne postane dolg in gladek, kot film, posnet v počasnem gibanju. Ayrton Senna je ta občutek dobro opisal: ko je dirkal, je gledal z mesta, s katerega je bilo vse videti v počasnem teku. »To me spominja na Valentina,« doda Briggs. »Tudi sredi fantastične bitke lahko opazi podrobnosti, ki so preprosto neverjetne.«
A talent ni dovolj. Valentino Rossi je znan po delovni etiki, še prej pa je The Doctor sposoben ustvariti in deliti dobrega timskega duha. Briggs se dobro spominja, kako je bilo, ko se je mladi Rossi pridružil zmagovalni Hondini ekipi, ki jo je vodil Jeremy Burgess. »Ko se nam je Vale leta 2000 pridružil, je osvojil dva naslova (125 ccm in 250 ccm). Kaj me je najbolj navdušilo pri njem? V treh dneh je poznal vsa naša imena in vedel, ali imamo punco, ženo, otroke in kaj počnejo. Za nas je pokazal toliko zanimanja, da je bilo neverjetno.« Tako kot motocikel je tudi ekipa podaljšek dirkača. Valentino je želel imeti ob sebi svoje ljudi, ko se je soočil z največjim izzivom; da zamenja zmagovalno Hondo za borbeno Yamaho. Ekipa mu je sledila v štirih poglavjih: k Hondi (2000–2003), Yamahi (2004–2010), Ducatiju (2011–2012) in nazaj k Yamahi leta 2013.
The Doctor je raje krepil odnose v timu, namesto da bi iskal motivacijo v spremembah. Opravil je le dve pomembni spremembi: zamenjal je zgodovinskega glavnega mehanika Burgessa, ki je bil z njim od leta 2000, s Silvanom Galbusero, lani pa je s Špancem Davidom Munozom nadomestil Galbusera. »Ko smo se pridružili Yamahi, sta Jeremy Burgess in Valentino potrebovala le en dan, da sta odpravila težavo, s katero se je Yamaha dolgo spopadala. Zgodilo se je, ko smo se odpravili na test v Malezijo. Šlo za tisto posodo za gorivo, ki ni ustrezala dirkaču. Težavo smo prepoznali in našli rešitev pred osuplimi japonskimi inženirji.«
Ob tem Briggs dodaja: »Od Valentina sem se naučil, da nikoli ne smeš obupati in da nikoli ne smeš izgubiti nadzora. V 20 letih sodelovanja smo bili fantastične bitke, imeli pa smo tudi grozne dirke. Nikoli nisem videl Rossija v garaži brcati ali metati čelade. Tudi ko je izgubil prvenstvo, ni nikdar izgubil živcev. Ohranil je spoštovanje do dela in ljudi okoli sebe.«
Valentino Rossi je vedno ohranil spoštovanje do dela in ljudi okoli sebe.
Mehanik ekipe Monster Energy Yamaha MotoGP Alex Briggs ve, kaj pomeni delati s šampionom. Kot mladenič se je v začetku devetdesetih let pridružil Hondi HRC in naslednje leto postal mehanik Micka Doohana. Skupaj sta osvojila pet zaporednih naslovov (1994–1998), preden se je avstralski as poškodoval. »Mick je hotel osvojiti vse: od dirke do vožnje od hotela do voznega parka v najetem avtomobilu. Želel je biti prvi na testiranju, prvi nazaj v hotelu, prvi na letališču,« se spominja Briggs.
»Najbolje je vozil, ko je bil agresiven, skorajda jezen. Včasih se je, tik preden se je postavil na start, sprl s katerim od mehanikov, da bi se dodatno motiviral.«
Edinstvene poteze šampiona
Ko se je Valentino Rossi leta 2000 pridružil Hondi, je Briggs odkril druge lastnosti, ki delajo prvake tako edinstvene: »Valentino in Doohan sta imela enako gorečo željo po zmagi, a njegov pristop k dirkanju je bil nasproten. Valentino je hitrejši, ko je srečen. Rad se šali na startu. In to o čemer koli, lahko je to šala o dekletu s sončnikom, položaju na startu ali prvem ovinku. Takšen, kot ga vidite na intervjujih in na dirkah, je zelo blizu temu, kakršen je na splošno. Zelo, zelo zabaven. Je hkrati odprtega srca in osredotočen. Na primer; preden se dirka začne, se bolj osredotoča na ljudi, s katerimi mora govoriti, ne obremenjuje se s tistimi, ki ne bodo vplivali na njegov rezultat. Po govorici telesa pa je manj viden, ostaja miren in nasmejan.
Seveda ga dobro poznamo in zato lahko zaznamo več signalov.«
Dirkaški um lahko vidi prehod, preden to uvidijo preostali. Na dirki je lahko motociklist kot Valentino Rossi v svojih najboljših časih na tretjem ali četrtem mestu, toda v mislih se zaveda, da bo zmagal, zato ne zganja panike.
Valentino Rossi ni nikoli izgubil živcev.
»Valentino ima enega od najboljših dirkalnih umov, kar sem jih kdaj spoznal,« nadaljuje Briggs, »Vse ima pod nadzorom. Nikoli ga nisem videl, da bi bil paničen. Drugi motociklisti, ki se še vedno učijo, kot na primer Fabio Quartararo, morajo biti v prednosti, da sami sebi dokažejo, da lahko zmagajo. Dirkalni um ima nekdo, ki je sposoben predvideti, kaj se bo zgodilo. Ne samo to. Vidite, da ga poganja čista strast. Rossi pozna več oblik motošporta kot kdor koli drug, ki ga poznam, in res je neverjeten.«
Dirka v počasnem posnetku
Pravi šampioni gojijo strast in navdušenje do zmage, predvsem pa imajo v glavi hitrejši računalnik; stvari lahko vidijo hitreje. Vozijo lahko res hitro in vse storijo povsem naravno. Hitrost lahko absorbirajo in postanejo eno z njo, dokler krog ne postane dolg in gladek, kot film, posnet v počasnem gibanju. Ayrton Senna je ta občutek dobro opisal: ko je dirkal, je gledal z mesta, s katerega je bilo vse videti v počasnem teku. »To me spominja na Valentina,« doda Briggs. »Tudi sredi fantastične bitke lahko opazi podrobnosti, ki so preprosto neverjetne.«
A talent ni dovolj. Valentino Rossi je znan po delovni etiki, še prej pa je The Doctor sposoben ustvariti in deliti dobrega timskega duha. Briggs se dobro spominja, kako je bilo, ko se je mladi Rossi pridružil zmagovalni Hondini ekipi, ki jo je vodil Jeremy Burgess. »Ko se nam je Vale leta 2000 pridružil, je osvojil dva naslova (125 ccm in 250 ccm). Kaj me je najbolj navdušilo pri njem? V treh dneh je poznal vsa naša imena in vedel, ali imamo punco, ženo, otroke in kaj počnejo. Za nas je pokazal toliko zanimanja, da je bilo neverjetno.« Tako kot motocikel je tudi ekipa podaljšek dirkača. Valentino je želel imeti ob sebi svoje ljudi, ko se je soočil z največjim izzivom; da zamenja zmagovalno Hondo za borbeno Yamaho. Ekipa mu je sledila v štirih poglavjih: k Hondi (2000–2003), Yamahi (2004–2010), Ducatiju (2011–2012) in nazaj k Yamahi leta 2013.
Tako kot motocikel je tudi ekipa podaljšek dirkača.
The Doctor je raje krepil odnose v timu, namesto da bi iskal motivacijo v spremembah. Opravil je le dve pomembni spremembi: zamenjal je zgodovinskega glavnega mehanika Burgessa, ki je bil z njim od leta 2000, s Silvanom Galbusero, lani pa je s Špancem Davidom Munozom nadomestil Galbusera. »Ko smo se pridružili Yamahi, sta Jeremy Burgess in Valentino potrebovala le en dan, da sta odpravila težavo, s katero se je Yamaha dolgo spopadala. Zgodilo se je, ko smo se odpravili na test v Malezijo. Šlo za tisto posodo za gorivo, ki ni ustrezala dirkaču. Težavo smo prepoznali in našli rešitev pred osuplimi japonskimi inženirji.«
Ob tem Briggs dodaja: »Od Valentina sem se naučil, da nikoli ne smeš obupati in da nikoli ne smeš izgubiti nadzora. V 20 letih sodelovanja smo bili fantastične bitke, imeli pa smo tudi grozne dirke. Nikoli nisem videl Rossija v garaži brcati ali metati čelade. Tudi ko je izgubil prvenstvo, ni nikdar izgubil živcev. Ohranil je spoštovanje do dela in ljudi okoli sebe.«
