Iz košarkarske družine na teniško igrišče
Ko se bomo v prihodnje ozirali k podvigu slovenske ženske teniške reprezentance v zadnjih dneh na hitri podlagi igrišča v Sevilli, kjer se je prvič doslej uvrstila med najboljše štiri na svetu, nam bodo spomini najpozneje uhajali k vodilnima igralkama našega tenisa – Tamari Zidanšek in Kaji Juvan. Toda želja vodilnih pri domači krovni zvezi pa je uveljavitev tudi njunih naslednic. Med njimi je vsekakor Ela Nala Milič, 17-letnica iz Ljubljane, ki pa že dobrih pet let biva in trenira v teniški meji ob meji Italije s Francijo.
Zdaj se je že zelo navadila na italijansko okolje, nenazadnje je že pet let članica akademije, ki jo vodi Riccardo Piatti.
»Res gre za mirno okolje, kar je dobro za zbrano delo. Sicer so mi pa prav všeč ta italijanska manjša mesta, uživam v raziskovanju, njihovi zgodovini. V prostem času je moj konjiček raziskovanje arhitekturnih posebnosti, zato kdaj še o čem bolj podrobno iščem na spletu. Rada pa tudi berem,« pravi naša obetavna teniška igralka, ki pride v domačo Slovenijo enkrat v mesecu ali dveh, največkrat za dva dni, takrat največ časa nameni družini in prijateljem.
Uživa na reprezentančnem zboru
Obenem vedno znova uživa na reprezentančnem zboru: »Že tako rada potujem, tenis pa je posamična športna panoga in ta turnir je bil kar nenavaden, ker gre za posebno vzdušje, ta ekipni duh je prav imeniten.« Seveda pa zgolj slednji še ne zagotavlja uspeha, še kako je pomembna visoka kakovostna raven igre.
Tega se Ela Nala dobro zaveda, občuduje tako omenjeni dve naši vodilni igralki kot tudi tiste najboljše na svetu: »Odkar sem začela igrati tenis, sem najbolj navijala za Novaka Đokovića. Sodi k tej udarni trojici z Rogerjem Federerjem in Rafaelom Nadalom. Balkanski prostor nam je blizu, predvsem pa mi je všeč ta Novakov značaj, da se prav nikdar ne vda. Ko si misliš, da nima več možnosti za zmago, vedno znova zasuče izid. V ženski teniški karavani pa sem najbolj občudovala Sereno Williams. Ko sem bila mlajša, ni izgubila niti ene tekme, delovala mi je samozavestno in to je v športu pomembno.«
Doma seveda občuduje Kajo in Tamaro: »Všeč mi je, ker sta tudi ob igrišču skromni. Razumemo se med seboj, kot bi bile vse vrstnice ...«
Košarkarska družina
Sicer pa najstnica prihaja iz povsem košarkarske družine. Oče Marko in mati Vesna sta vsak po svoje pisala pomembne zgodbe pod slovenskimi in tujimi koši. In seveda bi vsak pomislil, da bo tudi njuna temnolaska imela namesto teniškega loparja v rokah oranžno žogo.
»Bila sem na velikem številnih očetovih tekmah od očeta, tudi doma smo se o njej veliko pogovarjali. Vse skupaj mi je bilo všeč, vseeno pa sem se želela preizkusiti v kakšni drugi panogi, najraje posamični. Tako sem si izbrala tenis, ki mi ga je predlagal dedek, češ da je to lep šport. Takoj mi je bilo všeč, zato sem ostala na teniškem igrišču.«
