Iz oči v oči z Michaelom Jordanom
Kar veliko Slovencev ima izkušnje z najboljšim košarkarjem vseh časov.
Odpri galerijo
V nedeljo, 26. aprila, bosta na sporedu še dve epizodi, 3. in 4. po vrsti od desetih, dokumentarnega filma o košarkarski legendi Michaelu Jordanu. Prav veliko Slovencev se ne more pohvaliti, da se je merilo z njim. Boris Gorenc je leta 1997 kar tri mesece treniral s Chicagom, in v Jordanovi družbi nastopil celo na turnirju Mc'Donalds v Parizu. Naš nekdanji reprezentant Primož Brezec je bil med letoma 2004 in 2007 član Bobcats, lastnik franšize pa prav Michael Jordan.
Kar dvakrat se je z Jordanom iz oči v oči pomeril Peter Vilfan, ki je z reprezentanco Jugoslavije redno odhajal na turneje v Združene države Amerike. Praviloma je bilo to jeseni, ekipe študentske Lige NCAA pa so imele pravico, da odigrajo po dve tekmi s tujimi ekipami, praviloma sta bili to izmenjaje jugoslovanska in sovjetska reprezentanca.
Tako so leta 1981 v ZDA prišli Jugoslovani z našim rojakom Petrom Vilfanom, Jugoslavija pa je na drugo stran Atlantskega oceana pripotovala kot aktualni olimpijski prvak iz Moskve leta 1980, kjer pa Američanov ni bilo, zato so bili na medsebojnih tekmah še bolj motivirani. Uvodna tekma je bila v mestu Chapel Hillu, Jugoslavija se je merila z univerzo Severne Karoline, ki je v naslednji sezoni 1981/82 postala prvak lige NCAA.
»Ko smo prišli, so nam dan prej povedali, da bomo igrali proti ekipi, ki ima igralca, ki bo verjetno eden najboljših vseh časov! Tedanji selektor Bogdan Tanjević - Boša je odločil, da bom Jordana pokrival kar jaz. 'Glej, Pero, ti ga boš držal, ti si hiter, skočen, eksploziven. Pazi! Ne daj, da ti doseže koš!' Tako mi je zabičal Boša,« se živo spominja Vilfan, ki pove, da je Jordana zadržal brez točke uvodnih devet minut. Potem pa ... »Nekako me je dobil na levem krilu in se mi izmaknil za hrbet. Reagiral sem, žoga me je oplazila zadaj po glavi, a je nisem prestregel.
Michael jo je dobil in akcijo sklenil z zabijanjem!« nadaljuje Vilfan, ki razkrije tudi reakcijo jugoslovanskega selektorja. »Tanjević je na klopi znorel! Ni mu bilo jasno, kako mi je lahko pobegnil. V hipu me je poslal na klop,« nadaljuje Vilfan, ki je na tej tekmi dosegel 27 točk, Jordan 15, Američani so slavili za dve. Je pa vse zasenčil Dražen Dalipagić, ki se je ustavil pri 45 točkah! V dresu Severne Karoline sta ob Jordanu igrala še Sam Perkins in James Worthy.
Junija 1982 je prišla v Jugoslavijo ameriška selekcija, ki se je z domačini pomerila v Zadru, zmaga je šla spet v ZDA, 90:92. Vilfan je dosegel 26 točk, Jordan dve manj, zmagovalca je odločil John Paxon, pozneje tudi Jordanov soigralec v ekipi Chicago Bulls. »To je bila posebna tekma, ker se je prvič na veliki sceni pojavil Dražen Petrović,« spomni Vilfan, Dražen pa je tekmo sklenil pri desetih točkah.
»Jordan me je navdušil – bil je fenomenalen. Navdušili so me njegov slog, način igre, videz in osredotočenost, ki je bila neverjetna. Ko si ga pogledal v oči, si opazil to osredotočenost. Ena sama misel o zmagi je bila tu. Če si ga že tako pogledal, je bilo jasno, da te bo uničil,« še doda Vilfan, ki je tudi v nadaljevanju svoje kariere kot televizijski komentator pozorno spremljal Jordanovo kariero.
»Menim, da ga še lep čas ne bo nihče prehitel,« meni Vilfan, ki Michaela Jordana postavlja na košarkarski Olimp. »Jordan je igral vse – dosegal je točke, podajal, skakal. Rekli so mu, da pa v obrambi ni ravno sposoben. V naslednji sezoni je že dobil priznanje za najboljšega obrambnega igralca. Dokazal je, da zmore. Dejansko je poosebljal košarkarsko božanstvo,« nadaljuje Vilfan, ki se še danes spomni smelih napovedi Nika, ki je pred 25 leti ob podpisu pogodbe trdil, da bo Jordanovo ime tudi leta 2020 prodalo največ med športniki.
V senci Dalipagića
Kar dvakrat se je z Jordanom iz oči v oči pomeril Peter Vilfan, ki je z reprezentanco Jugoslavije redno odhajal na turneje v Združene države Amerike. Praviloma je bilo to jeseni, ekipe študentske Lige NCAA pa so imele pravico, da odigrajo po dve tekmi s tujimi ekipami, praviloma sta bili to izmenjaje jugoslovanska in sovjetska reprezentanca.
Tako so leta 1981 v ZDA prišli Jugoslovani z našim rojakom Petrom Vilfanom, Jugoslavija pa je na drugo stran Atlantskega oceana pripotovala kot aktualni olimpijski prvak iz Moskve leta 1980, kjer pa Američanov ni bilo, zato so bili na medsebojnih tekmah še bolj motivirani. Uvodna tekma je bila v mestu Chapel Hillu, Jugoslavija se je merila z univerzo Severne Karoline, ki je v naslednji sezoni 1981/82 postala prvak lige NCAA.
»Ko smo prišli, so nam dan prej povedali, da bomo igrali proti ekipi, ki ima igralca, ki bo verjetno eden najboljših vseh časov! Tedanji selektor Bogdan Tanjević - Boša je odločil, da bom Jordana pokrival kar jaz. 'Glej, Pero, ti ga boš držal, ti si hiter, skočen, eksploziven. Pazi! Ne daj, da ti doseže koš!' Tako mi je zabičal Boša,« se živo spominja Vilfan, ki pove, da je Jordana zadržal brez točke uvodnih devet minut. Potem pa ... »Nekako me je dobil na levem krilu in se mi izmaknil za hrbet. Reagiral sem, žoga me je oplazila zadaj po glavi, a je nisem prestregel.
Če si ga že tako pogledal, je bilo jasno, da te bo uničil.
Michael jo je dobil in akcijo sklenil z zabijanjem!« nadaljuje Vilfan, ki razkrije tudi reakcijo jugoslovanskega selektorja. »Tanjević je na klopi znorel! Ni mu bilo jasno, kako mi je lahko pobegnil. V hipu me je poslal na klop,« nadaljuje Vilfan, ki je na tej tekmi dosegel 27 točk, Jordan 15, Američani so slavili za dve. Je pa vse zasenčil Dražen Dalipagić, ki se je ustavil pri 45 točkah! V dresu Severne Karoline sta ob Jordanu igrala še Sam Perkins in James Worthy.
Prvič skupaj Petrović in Jordan
Junija 1982 je prišla v Jugoslavijo ameriška selekcija, ki se je z domačini pomerila v Zadru, zmaga je šla spet v ZDA, 90:92. Vilfan je dosegel 26 točk, Jordan dve manj, zmagovalca je odločil John Paxon, pozneje tudi Jordanov soigralec v ekipi Chicago Bulls. »To je bila posebna tekma, ker se je prvič na veliki sceni pojavil Dražen Petrović,« spomni Vilfan, Dražen pa je tekmo sklenil pri desetih točkah.
»Jordan me je navdušil – bil je fenomenalen. Navdušili so me njegov slog, način igre, videz in osredotočenost, ki je bila neverjetna. Ko si ga pogledal v oči, si opazil to osredotočenost. Ena sama misel o zmagi je bila tu. Če si ga že tako pogledal, je bilo jasno, da te bo uničil,« še doda Vilfan, ki je tudi v nadaljevanju svoje kariere kot televizijski komentator pozorno spremljal Jordanovo kariero.
Vilfan se spomni, da je bila v ZDA navada, da sta šli ekipi po koncu tekme vsaka na svojo stran. Ko pa so igrali proti Severni Karolini, so se pozdravili, na koncu je bila celo možnost, da se Vilfan in Jordan fotografirata. Pa je vse dileme rešil Zoran Slavnić - Moka, prišel je do Vilfana in ga vprašal: »A so te oni prosili?« Vilfan je odvrnil, da ne. »Ko te bodo, potem pa kar!« je dejal Slavnič.
»Menim, da ga še lep čas ne bo nihče prehitel,« meni Vilfan, ki Michaela Jordana postavlja na košarkarski Olimp. »Jordan je igral vse – dosegal je točke, podajal, skakal. Rekli so mu, da pa v obrambi ni ravno sposoben. V naslednji sezoni je že dobil priznanje za najboljšega obrambnega igralca. Dokazal je, da zmore. Dejansko je poosebljal košarkarsko božanstvo,« nadaljuje Vilfan, ki se še danes spomni smelih napovedi Nika, ki je pred 25 leti ob podpisu pogodbe trdil, da bo Jordanovo ime tudi leta 2020 prodalo največ med športniki.