PLEZANJE
Iz skale zmore splezati do Tokia
Jernej Kruder ni tipičen športnik, ki z bremenom rezultata prihaja pod tekmovalno plezalno steno. Da bi dobil mesto v reprezentanci za Tokio 2020, bo treniral še več.
Odpri galerijo
Postal je skupni zmagovalec svetovnega pokala 2018 v balvanih, letos pa 28-letni Celjan Jernej Kruder (ŠPO PD Celje Matica) le nadaljuje, kjer je lani končal.
Zadnji uspeh datira v Moskvo. Napoleon se je tam zlomil, Jernej ne. Čeprav pravi in priznava, da je tekmovalec druge sorte.
"Malce drugače vse dojemam. Pred leti sem precej časa posvetil treningu. Potem sem začel bolj misliti s svojo glavo in drugače dojemati plezanje. Obrnilo se je meni v prid," priznava Kruder. Pravi, da želi v življenju delati tisto, kar ga osrečuje. "Včasih mi je šlo celo na živce, ker sem moral ponavljati eno in isto. Precej sem plezal v umetnih stenah, srce pa je bilo v skali. V umetnih stenah nisem zadovoljil notranjega jaza. Zato sem temu naredil konec," se spominja prelomnice.
"Ni me sram priznati, da sem imel težave s šolo. Tudi to je vplivalo na moje plezanje. Potem sem prišel do točke, ko sem želel delati nekaj stoodstotno," nadaljuje Jernej, ki je omahoval med šolo in plezanjem. Odločil se je za slednje, šole ni končal (ustavil se je pri maturi), pri vseh potezah pa je imel podporo staršev! "Resnično sem jim hvaležen, niso komplicirali, ampak so so me podpirali na vsakem koraku. Tudi za njih je bilo bistveno, da sem vesel in zadovoljen. Oče je sicer naprej trdil, da če gre šola, gre tudi plezanje, vendar sem dokazal, da brez šole boljše plezam. Danes pa od tega živim," nadaljuje Jernej, ki ga popravimo – vi tudi živite za plezanje. Prikima, potem pa pravi, da ni obremenjen z rezultati. To je pri njem mimo.
"Izkoristil bi priliko in se še javno opravičil vsem trenerjem. Vem, da je bilo z mano težko delati,“ priznava in da vedeti, da se je še najbolj odprl nekdanjemu trenerju Romanu Krajniku, pri katerem je naredil korak naprej pri fizični pripravljenosti.
Pravi, da mu tudi sedanje vodstvo daje precej proste roke, kar pa ne pomeni, da trenira kaj manj! Daleč od tega. Plezanje ima tako rad, da zna kdaj preživeti v skali po ves dan. Pa tudi surov trening in trdo delo mu nista tuja! "Jernej je v Moskvi dokazal, da je odlično pripravljen. Izvrstno je plezal. Ni me presenetil, razveselil pa zagotovo," pa dodaja Gorazd Hren, ki ga ne moti, ker ima Jernej malce drugačen pogled na svet. "Jernej dobro igra na karto sproščenosti. To pri njem deluje. Na tekme prihaja neobremenjen, na ramena si ne naloži bremen.
Npr. Janja Garnbret je drugače vzgojena in trenirana, vedoč, da trdo delo prinaša vrhunski rezultat," dodaja Hren, ki ga po potrebi in občutku pripravi in pošlje k obveznemu treningu. Gorazd ceni in spoštuje Jernejev tekmovalni duh in navdušenje nad plezanjem v skali, kar morda celo pogreša pri današnji mladini. Trener pa je ta, ki pogleduje nekaj korakov naprej. Z Jernejem ima velika načrte. "Računam, da je naš kandidat za olimpijske igre v Tokiu," navrže Hren in opomni, da bodo o poti na Japonsko odločali rezultati v težavnostnem plezanju.
"Takoj sem zagrabil vabo, ker si želim nastopiti na olimpijskih igrah!" dodaja Jernej, za prijatelje Krudrozaver, ki ga letos čaka nastop na svetovnem prvenstvu. Predstavil se bo tudi na skorajšnjem spektaklu Triglav The Rock Ljubljana.
Zadnji uspeh datira v Moskvo. Napoleon se je tam zlomil, Jernej ne. Čeprav pravi in priznava, da je tekmovalec druge sorte.
Obrnil na glavo
"Malce drugače vse dojemam. Pred leti sem precej časa posvetil treningu. Potem sem začel bolj misliti s svojo glavo in drugače dojemati plezanje. Obrnilo se je meni v prid," priznava Kruder. Pravi, da želi v življenju delati tisto, kar ga osrečuje. "Včasih mi je šlo celo na živce, ker sem moral ponavljati eno in isto. Precej sem plezal v umetnih stenah, srce pa je bilo v skali. V umetnih stenah nisem zadovoljil notranjega jaza. Zato sem temu naredil konec," se spominja prelomnice.
"Precej sem plezal v umetnih stenah, srce pa je bilo v skali. V umetnih stenah nisem zadovoljil notranjega jaza."
"Ni me sram priznati, da sem imel težave s šolo. Tudi to je vplivalo na moje plezanje. Potem sem prišel do točke, ko sem želel delati nekaj stoodstotno," nadaljuje Jernej, ki je omahoval med šolo in plezanjem. Odločil se je za slednje, šole ni končal (ustavil se je pri maturi), pri vseh potezah pa je imel podporo staršev! "Resnično sem jim hvaležen, niso komplicirali, ampak so so me podpirali na vsakem koraku. Tudi za njih je bilo bistveno, da sem vesel in zadovoljen. Oče je sicer naprej trdil, da če gre šola, gre tudi plezanje, vendar sem dokazal, da brez šole boljše plezam. Danes pa od tega živim," nadaljuje Jernej, ki ga popravimo – vi tudi živite za plezanje. Prikima, potem pa pravi, da ni obremenjen z rezultati. To je pri njem mimo.
Proste roke ima
"Izkoristil bi priliko in se še javno opravičil vsem trenerjem. Vem, da je bilo z mano težko delati,“ priznava in da vedeti, da se je še najbolj odprl nekdanjemu trenerju Romanu Krajniku, pri katerem je naredil korak naprej pri fizični pripravljenosti.
Zadnja leta po tekmovalni sezoni praviloma preživlja v Dalmaciji, kjer pleza izjemno zahtevne smeri.
Pravi, da mu tudi sedanje vodstvo daje precej proste roke, kar pa ne pomeni, da trenira kaj manj! Daleč od tega. Plezanje ima tako rad, da zna kdaj preživeti v skali po ves dan. Pa tudi surov trening in trdo delo mu nista tuja! "Jernej je v Moskvi dokazal, da je odlično pripravljen. Izvrstno je plezal. Ni me presenetil, razveselil pa zagotovo," pa dodaja Gorazd Hren, ki ga ne moti, ker ima Jernej malce drugačen pogled na svet. "Jernej dobro igra na karto sproščenosti. To pri njem deluje. Na tekme prihaja neobremenjen, na ramena si ne naloži bremen.
Npr. Janja Garnbret je drugače vzgojena in trenirana, vedoč, da trdo delo prinaša vrhunski rezultat," dodaja Hren, ki ga po potrebi in občutku pripravi in pošlje k obveznemu treningu. Gorazd ceni in spoštuje Jernejev tekmovalni duh in navdušenje nad plezanjem v skali, kar morda celo pogreša pri današnji mladini. Trener pa je ta, ki pogleduje nekaj korakov naprej. Z Jernejem ima velika načrte. "Računam, da je naš kandidat za olimpijske igre v Tokiu," navrže Hren in opomni, da bodo o poti na Japonsko odločali rezultati v težavnostnem plezanju.
Začel s hokejomKot otrok je treniral hokej v celjskem klubu. Ko pa je prišel v plezalno šolo, dileme ni bilo več. Našel je šport po svoji meri.
"Takoj sem zagrabil vabo, ker si želim nastopiti na olimpijskih igrah!" dodaja Jernej, za prijatelje Krudrozaver, ki ga letos čaka nastop na svetovnem prvenstvu. Predstavil se bo tudi na skorajšnjem spektaklu Triglav The Rock Ljubljana.