Japonska ni darilo, vse si je priigral
Ob prihodu na Japonsko so se člani slovenske košarkarske izbrane vrste na lastne oči prepričali, kako priljubljen je Luka Dončić v Aziji. Na letališču in pred hotelom ga je pričakala množica občudovalcev v Dallasovih in reprezentančnih dresih s številko 77. Jutri pa bodo kar nekako razdvojeni, saj se bodo Slovenci v zadnjem pripravljalnem nastopu pred svetovnim prvenstvom pomerili z japonsko selekcijo v Tokiu ob 8. uri po slovenskem času. Po njem se bodo preselili v Okinavo, do prve tekme na mundialu proti Venezueli 26. t. m. pa bo ostalo manj kot teden dni.
Izkušnje s svetovnega prvenstva imajo štirje slovenski košarkarji, leta 2014 so na njem debitirali Zoran Dragić, Jaka Blažič, Klemen Prepelič in Aleksej Nikolić. Vsi drugi, tudi Dončić, bodo prvič okusili mundial, popolni ognjeni krst na velikih tekmovanjih pa čaka Gregorja Glasa in Bineta Prepeliča. Slednji je najmlajši med izbranci selektorja Aleksandra Sekulića – 5. t. m. je dopolnil 22 let –, toda na pripravljalnih tekmah je igral vse bolje. Potrdil je, da bo po svojih najboljših močeh pomagal zapolniti vrzel na položaju krilnega centra, ki je nastala po poškodbah Vlatka Čančarja in Eda Murića.
»Takšno priložnost je treba izkoristiti in se dokazati. Toda nihče mi ni ničesar podaril, vse sem si priigral na treningih. Tudi na pripravljalnih tekmah sem pokazal, da lahko igram in vnašam dodatno mero borbenosti,« pravi Bine Prepelič, ki je prvič oblekel dres članske izbrane vrste na lanskem pripravljalnem dvoboju z Nizozemsko, nato pa zbral štiri uradne nastope v kvalifikacijah za SP. Glas in Žiga Samar sta le nekaj mesecev starejša, zato so se skupaj prebijali skozi mlade selekcije, mnogi pa Bineta poznajo tudi kot bratranca Klemna Prepeliča, oba prihajata iz Slovenske Bistrice.
Manj kilogramov, boljša igra
»Klemen se v reprezentanci vede do mene tako kot do drugih fantov, družinske vezi so pri tem nepomembne. Če naredim kaj narobe, me opozori na napako, enako kot drugi soigralci in trenerji,« pravi 200 cm visoki košarkar, ki ima še za dve sezoni veljavno pogodbo s Charleroijem. Pred lanskim odhodom v Belgijo je tri leta branil barve domžalskega Heliosa. Prihaja sicer iz prave športne družine, mama Dragana je bila uspešna atletinja, oče Lado in brat Dino sta po duši judoista.
»Prva sezona v tujini je bila zame velik izziv. A po nekaj mesecih sem se dobro prilagodil. Športni direktor Charleroija Axel Hervelle (nekdanji krilni center Reala, Bilbaa in belgijske reprezentance op. p.) je videl v meni potencial in mi svetoval, naj izgubim nekaj kilogramov ter okrepim mišično maso. To je očitno prava pot. Kot otrok sem sanjal o tem, da bom nekoč igral na velikem tekmovanju. Zdaj bom poskusil izkoristiti priložnost. Ob Luki Dončiću ni težko igrati, zaradi njegovega pregleda nad igro in košarkarske inteligence imamo vsi več prostora in priložnosti,« meni Bine Prepelič, ki se je proti Grčiji, Španiji in ZDA prvič preizkusil proti košarkarjem, ki jih je dotlej videl zgolj v televizijskih prenosih.
