KOPICA ZDRAVIL
Jeglič ni edini, še več težav z astmo imajo Norvežani
Norvežani so v Pjongčang pripeljali tako zalogo zdravil, da se jim vsi čudijo.
Odpri galerijo
Biatlonci in tekači na smučeh imajo največ težav. FOTO: Reuters
PJONGČANG – Slovenski hokejist Žiga Jeglič je padel na dopinškem testu. Da je bil vzorec njegovega urina pozitiven, pa je kriv fenoterol v zdravilu berodual, ki ga zdravniki predpišejo ob težavah z dihali. Jeglič zdravilo jemlje zaradi astme, žal pa ga je pozabil prijaviti kot terapevtsko izjemo, zato se je tudi znašel pod drobnogledom Mednarodnega olimpijskega komiteja in moral izpustiti tekmo proti Norveški.
Ni pa Jeglič edini športnik, ki mu težave povzroča astma. Norveška olimpijska delegacija je namreč v Pjongčang s seboj prinesla kar šest tisoč doz zdravil, s katerimi zdravijo in lajšajo težave zaradi astme. Med njimi 1800 doz zdravila symbicort, 1200 doz atroventa, 1200 alvesca, 360 doz ventolina in 1200 doz airomira. S tem so za primerjavo kar desetkrat presegli količino zdravil proti astmi, ki jo je v Pjongčang s seboj prinesla finska reprezentanca. Norvežani so se ob tem sklicevali na izkušnje iz Sočija, a nekateri vseeno dvigujejo obrvi in se sprašujejo, ali zdravila uporabijo tudi tisti, ki nimajo postavljene jasne diagnoze astme. Med takimi naj bi bili predvsem tekači na smučeh, saj se ob njihovi uporabi sprostijo dihalne poti.
Na spletni strani The conversation poročajo, da je astma med zimskimi športniki pogostejša, kot si mislimo. Zaradi visokega in napornega tempa med treningi in tekmami se namreč dogaja, da imajo mnogi športniki na olimpijskih igrah hude dihalne težave. Pogosto pride do občasne astme, ki je še posebej pogosta med tekači na smučeh. Z astmo naj bi imelo težave kar 50 odstotkov tekačev, 43 odstotkov hitrostnih drsalcev, 21 odstotkov umetnostnih drsalcev, 17 odstotkov nordijcev in 15 odstotkov hokejistov.
Na dihalne poti športnikov močno vplivajo zadihanost, hladen in suh zrak, svoje pa dodajo še vozila v arenah, ki pripravljajo ledeno ploskov in tako še dodatno onesnažijo zrak v zaprtem prostoru.
Norvežani rekorderji?
Ni pa Jeglič edini športnik, ki mu težave povzroča astma. Norveška olimpijska delegacija je namreč v Pjongčang s seboj prinesla kar šest tisoč doz zdravil, s katerimi zdravijo in lajšajo težave zaradi astme. Med njimi 1800 doz zdravila symbicort, 1200 doz atroventa, 1200 alvesca, 360 doz ventolina in 1200 doz airomira. S tem so za primerjavo kar desetkrat presegli količino zdravil proti astmi, ki jo je v Pjongčang s seboj prinesla finska reprezentanca. Norvežani so se ob tem sklicevali na izkušnje iz Sočija, a nekateri vseeno dvigujejo obrvi in se sprašujejo, ali zdravila uporabijo tudi tisti, ki nimajo postavljene jasne diagnoze astme. Med takimi naj bi bili predvsem tekači na smučeh, saj se ob njihovi uporabi sprostijo dihalne poti.
Suh in mrzel zrak naredita svoje
Na spletni strani The conversation poročajo, da je astma med zimskimi športniki pogostejša, kot si mislimo. Zaradi visokega in napornega tempa med treningi in tekmami se namreč dogaja, da imajo mnogi športniki na olimpijskih igrah hude dihalne težave. Pogosto pride do občasne astme, ki je še posebej pogosta med tekači na smučeh. Z astmo naj bi imelo težave kar 50 odstotkov tekačev, 43 odstotkov hitrostnih drsalcev, 21 odstotkov umetnostnih drsalcev, 17 odstotkov nordijcev in 15 odstotkov hokejistov.
Na dihalne poti športnikov močno vplivajo zadihanost, hladen in suh zrak, svoje pa dodajo še vozila v arenah, ki pripravljajo ledeno ploskov in tako še dodatno onesnažijo zrak v zaprtem prostoru.
