SPOMINI
Jureta imeli raje kot burek
Sarajevo je pred 35 leti živelo v olimpijskem duhu. Prizorišča danes razpadajo, a spomin ostaja živ.
Odpri galerijo
Pred 35 leti, bil je 8. februar, so se s slovesnostjo odprle zimske olimpijske igre v Sarajevu, to je bil največji športni dogodek na območju nekdanje Jugoslavije. Leta 1984 je Sarajevo vsaj za nekaj časa postalo središče sveta, vse mesto je živelo v olimpijskem duhu, legendarni Vučko pa je še danes ena najbolj simpatičnih maskot v zgodovini olimpijskih iger.
Bilo je 39 športnih dogodkov, na katerih je sodelovalo 1272 športnikov in športnic iz 49 držav; prenašali so jih v 41 držav, poročalo je kar 7500 novinarjev, ogledalo si jih je 2,5 milijarde ljudi z vsega sveta. Tek Sande Dubravčić po stopnicah Koševa, Jure Franko na zmagovalnih stopničkah s srebrno medaljo okoli vratu – to je bila prva medalja za Slovenijo in nekdanjo
To so bili prekrasni dnevi, se spominjajo športniki, ki so seveda bivali v olimpijski vasi in so o velikih zvezdnikih, ki naj bi bili v Sarajevu, le poslušali, videli jih niso. V olimpijsko mesto je denimo prišel Kirk Douglas, ki je menda v enem samem večeru v
Ko smo že omenjali maskoto: razpisali so natečaj, na stotine del je prispelo, zmagalo je delo akademskega slikarja iz Kranja Jožeta Trobca. Avtorjev namen je bil, da se ljudje spoprijateljijo z živalmi, Mednarodni olimpijski komite je pozdravil to sijajno idejo, zaradi katere volk, pogosta žival v Dinarskih Alpah, v očeh marsikoga ni bil več krvoločna zver. Še leta po igrah so ljudje okoli vratu nosili šale z Vučkom in tudi sicer so obiskovalci pokupili vse, kar je bilo povezano s prijaznim volkcem. Mimogrede: maskoti je glas posodil eden največjih zvezdnikov nekdanje Jugoslavije Zdravko Čolić.
Trideset let pozneje naj bi vse objekte obnovili, a od tega ni bilo nič, saj je družba ZOI 84, ki naj bi ohranila spomin Sarajevčanov in vsega sveta, zašla v milijonske dolgove in propadla. Nekoč najboljša steza za bob je prerešetana z granatami. Današnja podoba olimpijskih prizorišč se precej razlikuje od tiste iz leta 1984, a spomini nikoli ne bodo zbledeli.
Bilo je 39 športnih dogodkov, na katerih je sodelovalo 1272 športnikov in športnic iz 49 držav; prenašali so jih v 41 držav, poročalo je kar 7500 novinarjev, ogledalo si jih je 2,5 milijarde ljudi z vsega sveta. Tek Sande Dubravčić po stopnicah Koševa, Jure Franko na zmagovalnih stopničkah s srebrno medaljo okoli vratu – to je bila prva medalja za Slovenijo in nekdanjo
Jugoslavijo na olimpijskih igrah, v veleslalomu je zmagal na valentinovo, po Sarajevu pa se je razširil stavek Volimo Jureka više nego bureka ali Jureta imamo raje kot burek –, popivanje Kirka Douglasa, Bojan Križaj, ki je v imenu športnikov zaprisegel in od treme pozabil besedilo, pa že omenjeni legendarni Vučko so asociacije na nepozabne zimske olimpijske igre, mnogi še danes menijo, da so bile ene lepših v zgodovini. Ironično: razglašene so bile za igre miru, saj sta se prav tam (sicer za kratek čas) pomirili ZDA in Rusija.
To so bili prekrasni dnevi, se spominjajo športniki, ki so seveda bivali v olimpijski vasi in so o velikih zvezdnikih, ki naj bi bili v Sarajevu, le poslušali, videli jih niso. V olimpijsko mesto je denimo prišel Kirk Douglas, ki je menda v enem samem večeru v
igralnici zaigral 100.000 dolarjev. Natakarji so ga preprosto oboževali, zlasti na Baščaršiji, saj ni skoparil.
Ko smo že omenjali maskoto: razpisali so natečaj, na stotine del je prispelo, zmagalo je delo akademskega slikarja iz Kranja Jožeta Trobca. Avtorjev namen je bil, da se ljudje spoprijateljijo z živalmi, Mednarodni olimpijski komite je pozdravil to sijajno idejo, zaradi katere volk, pogosta žival v Dinarskih Alpah, v očeh marsikoga ni bil več krvoločna zver. Še leta po igrah so ljudje okoli vratu nosili šale z Vučkom in tudi sicer so obiskovalci pokupili vse, kar je bilo povezano s prijaznim volkcem. Mimogrede: maskoti je glas posodil eden največjih zvezdnikov nekdanje Jugoslavije Zdravko Čolić.
Trideset let pozneje naj bi vse objekte obnovili, a od tega ni bilo nič, saj je družba ZOI 84, ki naj bi ohranila spomin Sarajevčanov in vsega sveta, zašla v milijonske dolgove in propadla. Nekoč najboljša steza za bob je prerešetana z granatami. Današnja podoba olimpijskih prizorišč se precej razlikuje od tiste iz leta 1984, a spomini nikoli ne bodo zbledeli.