Kek: Deset let po Afriki možnosti za nov podvig

Danes mineva deset let od podviga Slovenije z Alžirijo, edine zmage naše reprezentance v šestih tekmah na svetovnih prvenstvih v nogometu. Izbrano vrsto je tedaj vodil Matjaž Kek, ki bo na čelu slovenske selekcije tudi v boju za Katar 2022.

Kako se spominjate junija 2010, v katerem ste igrali tekme z Alžirijo, ZDA in Anglijo?

»Tako rekoč čez noč smo začeli iskati vadbeno središče, saj smo se prebili na mundial zadnji med vsemi. Rusi so imeli, denimo, že vse rezervirano, a smo jih izločili prav mi. NZS je takrat opravila odličen posel, v Johannesburgu smo imeli na voljo vse, seveda pa smo razmišljali le o mestu Polokwane, v katerem je bila premiera z Alžirijo.«

Zmage nad Alžirijo ne more nihče vzeti ne vam ne tedanjemu rodu fantov. Kakšna je bila pot do nje?

»Lepa. Prav v času pandemije sem si spet ogledal to tekmo. Nismo blesteli, a tedanji rod igralcev je premogel vse za uspeh: fantje so igrali potrpežljivo in odločno, pragmatično so čakali na napake tekmecev, ponujeno priložnost pa so znali odlično izkoristiti. Užival sem ob vnovičnem gledanju znamenitega plesa, s katerim so fantje proslavljali vse dosežene gole.«

Še danes nam je vsem žal za poznejšo tekmo z ZDA, ki se je končala z izidom 2:2.

»To je bila povsem druga zgodba. Mi smo v Brunicu resda naredili, kar smo lahko v kontekstu priprave na igranje na visoki nadmorski višini, veliko sem se o tem pogovarjal tudi s smučarskim trenerjem Filipom Gartnerjem, o njegovih izkušnjah iz Vaila in drugod. Toda Američani so imeli v seštevku boljše razmere za specifično pripravo. V drugem polčasu tekme na višini 1800 metrov so v Johannesburgu kar leteli po igrišču, mi ne.«

Smo prehitro odpisali rod, ki je igral v Afriki pri starosti 25, 26 let? Alžirci so šli odtlej le navzgor, v Braziliji 2014 so ogrozili poznejše svetovne prvake Nemce najmočneje med vsemi, mi nismo več videli mundiala.

»Tista generacija je bila premalo izkoriščena. Videl sem ogromno želje, motiva, volje in klapo, ki je na igrišču pozabila na težave, ki so pač v vsaki ekipi. V Sloveniji velja, in še zdaleč ne le v športu, da moramo po prvem neuspehu prečrtati celoten rod, čeprav so naši kadrovski resursi omejeni.«

Kako dolgo bomo čakali na naslednji podvig slovenske reprezentance? Po desetih letih sta ostala zraven le selektor in Bojan Jokić.

»Deset let ni malo. Nekateri tedanji mladi igralci bi morali zdaj nositi igro, denimo Tim Matavž in Rene Krhin. V zadnjih kvalifikacijah sem opazil več pozitivnega, na čemer lahko gradimo uspešno zgodbo v boju za Katar 2022. Tudi ta rod se lahko podpiše pod odmeven rezultat, če bodo fantje še bolj odločni, pozitivno predrzni, samozavestni in hkrati pragmatični na igrišču.«

Kako jih spremljate?
»Povečini prek TV in InStata, a ogledal si bom tudi tekme v živo in se z njimi pogovoril, ko bodo v Evropi povsem odprli meje. S številnimi se pogovarjam, Miha Blažič bo, denimo, skoraj povsem normalno končal sezono na Madžarskem, Josip Iličić v Italiji sploh še ni začel igrati. Dobro je steklo Andražu Šporarju. V reprezentanci resda ne bo imel toliko priložnosti za gol kot v Sportingu.«

Nadaljevanje 1. SNL?

»Odločevalci v Sloveniji so modro našli pravi čas za zagon prvenstva, govorim o slovenski vladi in vodstvu NZS. Ravno dovolj so počakali za prižig zelene luči. Zdaj je treba čim prej spraviti na stadione dovolj gledalcev, denimo tretjino zmogljivosti, saj nogomet brez navijačev ni enak kot z njimi.«