Ko se zdi, da je nekaj samo po sebi umevno, te hitro kaj preseneti

Nove sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki se bo v petek začela v Lillehammerju, se že zelo veseli tudi glavni trener slovenske reprezentance Robert Hrgota. Proti prihajajoči zimi pogleduje optimistično, v zanimivem pogovoru je 36-letni Velenjčan spregovoril tudi o visokih ciljih, odsotnosti Petra Prevca, očetovski vlogi in kolesarjenju.

V novo tekmovalno zimo se podajate kot novopečeni očka. Čestitke!

»Hvala. Nova vloga me veseli, vesel sem tudi, da je sin Izak zdrav.«

Kako pa ste zadovoljni s pripravljenostjo svojih varovancev?

»V pripravljalnem obdobju smo imeli določene cilje, ki smo jih večinoma uresničili. Zaradi tega se bolj mirno odpravljamo na prve tekme kot pred letom dni, vendar še nimamo zagotovila, da bomo takoj uspešni. A se vsi veselimo uvodnih preizkušenj, kar je običajno dober znak. V Lillehammerju bomo videli, kje smo in katere zadeve bo treba – če se bo tako izkazalo – prilagoditi oziroma popraviti.«

Mar kdo posebej izstopa?

»Moram reči, da ima Anže Lanišek zelo visoko raven skakanja in tudi Timi Zajc je že vse od poletja stanoviten. Veseli me, da so se jima z Žakom Moglom, Domnom Prevcem in Lovrom Kosom približali tudi preostali trije naši potniki v Lillehammer. Imamo kakovostno ekipo.«

Žiga Jelar, šesti član reprezentance A, potemtakem ostaja doma?

»Na prvih tekmah ga še ne bo. V tem času bo poskušal dvigniti raven skokov. Ne bi bilo smiselno, če bi silil(i) z glavo skozi zid. Ko bo nared, bo dobil priložnost.«

Ali ste imeli kaj primerjave s tujci?

»Ko smo bili v Nemčiji in Avstriji, smo vadili skupaj z določenimi domačimi skakalci, vendar ne s člani tamkajšnjih udarnih ekip. Seveda je lepo videti, če tvoj skakalec preskoči tujca za pet ali več metrov, a so lahko takšne primerjave dvorezen meč, saj ne veš, kaj v tistem trenutku počne konkurenca, v kateri fazi priprav ali testiranj je. Zato jih je treba jemati z rezervo.«

V prejšnji sezoni je kraljeval Avstrijec Stefan Kraft. Menite, da lahko nadaljuje imeniten niz?

»Takšno zimo, blizu rekordni, bo težko ponoviti. Verjamem, da smo se mu približali in da bomo od začetka bolj konkurenčni v boju za najvišje uvrstitve, kot smo bili lani. Lani do novega leta nismo imeli niti enih stopničk, nato pa smo bili zelo uspešni. Za samozavest je zagotovo bolje, če začneš dobro.«

Kraft ima že 43 zmag, s katerimi na večni lestvici drži 3. mesto. Pred njim sta le Gregor Schlierenzauer (53) in legendarni Finec Matti Nykänen (46). Ali lahko po vašem dohiti in prehiti vodilnega rojaka?

»Lahko, a po drugi strani se lahko zgodi tudi to, da ne bo več nikoli zmagal. Čar skokov je tudi v tem, da so sila nepredvidljivi. Ko že misliš, da je nekaj samo po sebi umevno, te hitro kaj preseneti. Mi pred letom dni – kot sem že omenil – več kot mesec nismo imeli stopničk, nakar se nam je vendarle odprlo in smo nato v pokalu narodov osvojili končno drugo mesto. Iz lanske izkušnje sem se naučil, da moramo ostati osredotočeni nase in ne smemo dovoliti, da bi nas tuja konkurenca zmedla.«

Kateri skakalec je za vas št. 1 v zgodovini?

»Vsako obdobje je imelo svojega šampiona oziroma nekoga, ki je izstopal. Takšni so bili Poljak Adam Malysz, pa Švicar Simon Ammann, ki si je priskakal štiri zlate kolajne na OI, svojčas je prevladoval Malyszev rojak Kamil Stoch in morda spet nekoč bo, seveda je med najboljšimi tudi Avstrijec Gregor Schlierenzauer, ne smemo pozabiti na Petra Prevca z rekordno sezono 2015/16 in na mojega najljubšega skakalca – ledenega Finca Janneja Ahonena. Še kar nekaj bi si jih zaslužilo omembo.«

Kako se v ekipi pozna odsotnost Petra Prevca?

»Poskušali smo se vesti tako, da bi se poznala čim manj. Pri nekaterih fantih sem morda opazil, da so naredili korak naprej. Da se zavedajo, da morajo prevzeti vajeti, česar pa niso vzeli kot bremena. Ne iščemo 'umetnega' kapetana namesto Petra, ki mu tudi ni takoj pripadla ta vloga, ampak si jo je prislužil z leti.«

Sta še kaj v stikih?

»Da, večkrat nas je že prišel pogledat na trening, redno se tudi slišiva. Če sodim po tem, kar vidim, ko se srečava, nadvse uživa v športnem pokoju. Lepo ga je videti srečnega, lepo je tudi, da si še vedno vzame čas za nas.«

Kako bo na razmerje v skokih vplivala omejitev števila tekmovalnih dresov (na 10 na zimo)?

»Za nas ne bo bistvene spremembe, morda pa bodo imele nekatere reprezentance zaradi tega več težav. Še bolj podpiram pravilo, po katerem lahko tekmovalci uporabijo le po en kombinezon na tekmo, kajti veliko tujih skakalcev ga je za drugo serijo zamenjalo. A videli bomo, kako bo to delovalo v praksi. Na koncu bo še zmeraj človeški faktor odločal o tem, ali sta material in kroj v skladu s pravili. Ljudje namreč delamo tudi napake, upam, da bo teh pri kontroli čim manj.«

Nemci naj bi imeli v preteklosti celo do 50 kombinezonov.

»Tega nisem vedel, ne dvomim pa, da so jih imeli veliko. Dejstvo pa je, da lahko tekmuješ le z enim, ko najdeš takšnega, ki ti ustreza, pa lahko z njim skačeš dalj časa. A na koncu zmaga tisti, ki je v njem; ključna sta vendarle odriv in tehnika.«

Katere spremembe pravil bi lahko še vplivale na skoke?

»Ne vem, ali bo stopila v veljavo, a dobra se mi zdi tudi nenapovedana kontrola z optičnim čitalnikom. To pomeni, da se ne bi mogel vnaprej pripraviti na merjenje, kar bi bilo zelo dobrodošlo. Mi s tem ne bi imeli težav, saj smo glede tega pošteni. Veliko vlogo bi utegnil imeti tudi nov način ocenjevanja, po katerem se bo doskok v telemark bolj nagrajeval oziroma se bodo določene stvari bolj kaznovale. To je po mojem napačno.«

Zakaj?

»Ker je smisel našega športa v tem, da se zmaguje s čim daljšimi skoki. S tem pravilom so dali večjo moč sodnikom, kar se mi ne zdi v redu. Lahko bo prišlo do tega, da ne bo več zelo dolgih skokov. Ko enkrat preletiš točko HS, ki označuje velikost naprave, je težje lepo pristati. Lahko se bo zgodilo, da bo zmagal nekdo, ki bo skočil šest, sedem metrov manj kot drugouvrščeni, a bo naredil lepši telemark. To bi utegnilo privesti do tega, da se bomo trenerji pogosteje odločali za znižanje zaletišča. Skrbi me, da bomo v povprečju gledali krajše skoke, kar me žalosti.«

Katere cilje ste si zastavili?

»Želim si, da bi dobro odprli sezono in jo tako tudi nadaljevali. Vrhuncev je več, od novoletne turneje prek nordijskega SP v Trondheimu do finala v Planici. Stremeli bomo k temu, da se bomo povsod potegovali za čim višje uvrstitve.«

Se spogledujete tudi z lovoriko v pokalu narodov?

»Rad bi, da bi celotna ekipa skakala na visoki ravni. Šele v tem primeru lahko upaš na osvojitev kolajn in pokalov. Naš prvi cilj bo torej skoke s treningov ponoviti na prvih tekmah, nato bomo gledali naprej.«

Koliko kilometrov ste letos prevozili s kolesom?

»Ne veliko, okrog 2600 kilometrov. Do avgusta sem bil še kar aktiven, potem pa se mi predvsem zaradi vročine ni več ljubilo kolesariti. Za povrh so sledile še priprave na rojstvo otroka.«

Kako težko vam bo zdaj, ko imate otroka, odhajati od doma?

»Če ne bom mogel spati, se bom veselil odhodov, a si bom potem verjetno že prvi večer želel domov. Toda služba je služba, na srečo imam s Talito (Slatnar) partnerko, ki me podpira, zato je vse skupaj lažje.«