Ko so rezultati slabši, ni nikogar blizu

Sezona, ki se izteka, je bila zaradi slabših dosežkov in čedalje glasnejših kritik za Gorana Janusa napornejša od vseh šestih prejšnjih v vlogi glavnega trenerja slovenske reprezentance v smučarskih skokih. Ker 47-letni Ljubljančan verjame v svoje
delo in sodelavce, ostaja pozitiven, za tokratni finale svetovnega pokala pa si želi eno uvrstitev na stopničke.

Kako bi v iztekajoči se zimi ocenili nastope vaših izbrancev?
»V tej sezoni si je pot v svetovni pokal utrlo več naših mlajših skakalcev, ki so se lepo dopolnjevali z izkušenejšima Jernejem Damjanom in Petrom Prevcem. Na novoletni turneji sicer nismo posegali po vrhu, imeli pa smo tudi po šest reprezentantov v finalu, kar je za to tekmovanje precej. Na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v Oberstdorfu smo z moštveno srebrno kolajno iztržili maksimum, fantje so odskakali odlično in prav nič jim ni bilo podarjeno. Za olimpijske igre smo imeli zagotovo večja pričakovanja, a je bilo zaradi vodilnih treh reprezentanc, Norveške, Nemčije in Poljske, ki precej odstopajo, težko priti zraven. V pokalu narodov je bil naš cilj uvrstitev do petega mesta, ki ga držimo, čaka pa nas še hud boj z Japonci. A po drugi strani niti četrtouvrščeni Avstrijci niso daleč.«

Kakšno oceno bi si torej dali?
»Potem ko smo bili še vsi pod vtisom imenitne sezone 2015/16, smo za prejšnjo rekli, da je bila dobra, a bi jo lahko prav tako ocenili kot odlično. Letošnja je dobra.«

Kaj so odkrili Norvežani, Nemci in Poljaki, da so tako odskočili?
»O tem je še prezgodaj govoriti, dejstvo pa je, da so zaletne hitrosti iz leta v leto nižje. Na žalost vsi ne moremo priti do enakega materiala za tekmovalne drese, vodilni po moji pavšalni oceni poberejo najboljšega. Če bi bilo po moje, bi imeli vsi enakega, vem pa, da tega ne bom doživel. A ne glede na to imamo sami še precejšnje rezerve v tehniki.«

Pred odhodom na uvodno postajo v Visli ste izjavili, da tako močne zasedbe še niste peljali na tekmovanje za svetovni pokal, a tamkajšnji preizkušnji niti nadaljnje tega niso potrdile.
»Še zdaj trdim, da je bila ekipa močna, na žalost pa se nam ob startu na Poljskem ni izšlo po načrtih, zaradi česar se nam je začelo nato vse skupaj malo podirati. To se v skokih zgodi zelo hitro. Vendar smo imeli tudi svetle trenutke, predvsem januar
je bil od Garmisch-Partenkirchna naprej do Willingena za nas zelo uspešen.«

Ali bi naredili kaj drugače, če bi lahko zavrteli kolo časa in se vrnili v lansko pomlad?
»Tega me še po prejšnji sezoni, ki je bila uspešna, ni vprašal nihče. Verjamem, da smo v lanskem pripravljalnem obdobju prav tako delali dobro, toda konkurenca je očitno bolj napredovala in postala stanovitnejša.«

Kaj manjka Petru Prevcu, da bi se vrnil tja, kjer je že bil – na vrh?
»Peter si je poleti vzel veliko časa za preizkušanje smuči, slednjič se je odločil za menjavo proizvajalca. To je stvar vsakega posameznika, ki na koncu izbere, kar mu najbolj ustreza. Kolikšen je bil vpliv tega na sezono, ne vem, vem pa, da so nekateri tekmeci v želji po čim boljših rezultatih že pretiravali s hujšanjem. Zato upam, da bodo pristojni pred naslednjo sezono povečali indeks telesne mase (BMI).«

Ali je o tem spet govor?
»Fantje, ki so v vrhu, so že ekstremno suhi. Da so lahko lažji, so pripravljeni žrtvovati dolžino smuči. Očitno se jim rezultatsko obrestuje.«

Za koliko bi si želeli, da bi se povečal BMI?
»Za nas bi bilo najbolje, ce bi ga povečali za čim več. Za to se zavzemajo tudi Norvežani. O tem naj bi sicer spomladi odločali
na kongresu Mednarodne smučarske zveze (FIS).«

Še bistveno večje težave kot Peter ima letos njegov (naj)mlajši brat Domen Prevc, ki je pred dvema letoma zablestel kot meteor, zdaj pa mu že preboj v finale predstavlja zelo visoko oviro.
»Glede na to, da ima komaj 18 let, so takšni padci forme razumljivi. Tako mlad skakalec namreč težko v vrhunski formi zdrži celotno sezono, je pa pred njim še vsa kariera. A ko smo ga najbolj potrebovali, to je bilo na ekipni preizkušnji na SP v Oberstdorfu, je Domen svojo nalogo opravil odlično.«



Slovensko čast je večkrat reševal Jernej Damjan, ki je poseben primer, saj večinoma trenira v lastni režiji. Kako gledate nanj?
»Jerneja poznam že dolgo in ne pomnim, kdaj je nazadnje tako užival v skokih kot zdaj. To je ena od njegovih najuspešnejših sezon doslej, znan pa je po tem, da ga je včasih bolje pustiti pri miru. Ima urejeno družinsko življenje, svojo službo, tako da z
mislimi ni ves čas zgolj pri skokih, in to bi priporočil tudi drugim. Opažam namreč, da so se začele pri fantih, ki so se po končanem šolanju povsem posvetili športu, pojavljati določene težave, zato bi vsem svetoval, da si ob skokih izberejo še kaj, s čimer bodo zapolnili prosti čas: študij, konjiček, kar koli …«

Kaj pripravljate za letošnji finale svetovnega pokala v Planici?
»Želim si, da bi pred domačimi navijači, za katere ne dvomim, da jih bo spet veliko, uživali in da bi jih razveselili z enimi stopničkami, za katere imamo prejkone največ možnosti na moštveni tekmi.«

Kako komentirate razmerje pri vrhu?
»Ce bo ostal zdrav, bo veliki kristalni globus osvojil Kamil Stoch, ki je sicer izvrsten sogovornik. V Zakopanah mi
je – mimogrede – zelo pohvalil Anžeta Semeniča, kako da je šel dobro z odskočne mize na letalnici v Oberstdorfu.
No, sebe seveda ni videl.«

Kaj ste se naučili v tej zimi?
»Zanimivo mi je bilo opazovati ljudi. Kadar ti gre, želijo biti vsi zraven tebe, ko so rezultati slabši, ni nikogar blizu.«

Ste o sezoni že govorili z Ljubom Jasničem, predsednikom zbora in odbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo pri SZS?
»Ne. Lahko rečem, da smo imeli mir, in to cenim.«

Ali nameravate spomladi v priprave uvesti kakšne novosti, spremembe?
»Zagotovo bomo spet več skakali na manjših, 60-metrskih napravah, kar zaradi nižjih zaletnih hitrosti zahteva zdajšnja tehnika z večjo eksplozivnostjo odskakovanja. Idej je še nekaj. Treba je le verjeti in ostati pozitiven.«