Ko sta Gremio in Pachuca pomembnejša od Dragića, Dončića, Štuhčeve ...

Vajeni smo, da po razglasitvi športnikov leta Slovenije na tradicionalni prireditvi Društva športnih novinarjev Slovenije v Cankarjevem domu strokovnjaki in poznavalci športa žolčno razpravljajo o izboru najboljših. Letos je bilo tega na zabavi po prireditvi v Gallusovi dvorani slovenskega kulturnega hrama le za vzorec. Najboljši preprosto niso bili sporni po nobenem kriteriju. Je pa bila predmet začudenja, zmigovanja z glavo, kislih nasmehov, razočaranja pa tudi zgražanja deležna poteza odgovornih na TV Slovenija, ki so gledalcem in oglaševalcem napovedali neposredni prenos prireditve na svojem drugem programu ob 20. uri, a so raje dali prednost zaključku nogometne tekme med Pachuco in Gremiem (!?). Da, pravilno ste prebrali. Snovalci programa na nacionalki so ocenili, da slovensko televizijsko občinstvo precej bolj zanima zaključek polfinalne tekme klubskega svetovnega prvenstva v Združenih arabskih emiratih. Če v tem tekmovanju že kaj pritegne zanimanje samo nogometne publike, da se širše športne javnosti niti ne dotaknemo, je to zgolj finalna tekma tega turnirja, ki bo na sporedu v soboto zvečer. Toda modri možje na Kolodvorski so ocenili, da je treba za vsako ceno spremljati tekmo med brazilskim in mehiškim nogometnim prvakom, ki ju v Sloveniji podrobneje poznajo le najbolj posvečeni poznavalci nogometa, Ilki Štuhec, Goranu Dragiću, Luki Dončiću, Primožu Rogliču, Janji Garnbret, Tini Trstenjak in drugim športnim junakom pa so namenili, rečeno v športnem žargonu, vlogo rezerv.

Neprofesionalno, nespoštljivo

Sicer smo že lep čas priča milo rečeno skrb vzbujajoči strategiji športnega programa v nacionalni TV-hiši, a nas vedno znova neprijetno presenetijo s svojimi odločitvami, ki nikakor niso v prid slovenskemu športu. Tokrat so resnično na poseben način pokazali svoj odnos do slovenskih športnih junakov, ki jim omogočajo kakovostno zapolnitev programskega časa. V zadnjih letih je naša javna televizija izgubila kopico športnih vsebin, zdaj pa dokazuje, da niti s tistimi, za katere je pridobila pravice, ne zna ravnati na visoki profesionalni ravni, če pri tem odmislimo skrb za gledalce in gledalke, ki plačujejo obvezni RTV-prispevek, nacionalko pa financirajo tudi s plačevanjem davkov v državni proračun. Predvajanje prireditve Športnik leta z zamikom (na programu je bila šele ob 20.40) resda ni največja televizijska katastrofa na sončni strani Alp, je pa znak skrajno podcenjujočega odnosa do gledalcev, oglaševalcev in slovenskega športa, s tem pa ne dosega niti minimuma svojega poslanstva, namreč da je verodostojna pri objavljanju pomembnega in koristnega in da zasleduje visoke standarde pri negovanju kulture in domoljubja. Tudi to so namreč zlahka zapisali v svoji strategiji delovanja.