SLOVO LEGENDE
Koše zabijal brez očal kljub slabemu vidu
V ožjem družinskem krogu slovo od 90-letnega Mirka Amona, prvega Slovenca v jugoslovanski reprezentanci in na svetovnih prvenstvih.
Odpri galerijo
Slovenija bo kar pet let košarkarski prvak stare celine. Leta 2017 so se naši fantje okronali za najboljše v Evropi, do 2022. bo lovorika naša. Uspeha naših košarkarjev na zadnjem evropskem prvenstvu se je veselil tudi Mirko Amon, ki pa žal ne bo videl, kako bodo branili zlato. Pred dnevi so 90-letnika pokopali v Ljubljani, ostali bodo spomini na legendo. Na košarkarja, ki je kot prvi Slovenec zaigral v dresu Jugoslavije!
Prvi strelec jugolige
Mirka Amona smo obiskali maja 2017, na predvečer evropskega prvenstva. Z ženo Smiljo, ki jo vsi kličejo Smilka, nas je sprejel v svojem stanovanju za ljubljanskim Bežigradom, kamor so se preselili leta 1987. Takrat je potrdil, da ga je v košarko usmeril prav učitelj športne vzgoje Miloš Kosec. Dr. Mik Pavlovič, nekdanji trener, danes pa izjemni kronist košarkarskega dogajanja v Sloveniji, pa je zapisal, da je Amon prvo uradno tekmo v dresu gimnazije odigral 6. maja 1947. To je bil dan, ko je moštvo IV. Gimnazije z 31:14 porazilo vrstnike z II. Gimnazije. Amonovi soigralci so bili takrat Bogdan Müller, Pavel Ciglar, Janko Kavčič, Stane Juvan, Dušan Remic, Marko Deu in Janez Škrjanc. Amon je nase opozoril pri ljubljanskem Železničarju, a mu niso dali takoj priložnosti. Čeprav je pristal v ekipi D, ga to ni potrlo. »Treniral sem zgodaj zjutraj in še čez dan. Vedel sem, da se mi bo enkrat obrestovalo,« nam je pred tremi leti zaupal Amon. Leta 1948 je bil z Železničarjem pokalni prvak Slovenije, nase so začeli opozarjati tudi zunaj meja. V letih 1949 in 1950 so porazili beograjska kluba Partizan in Crveno zvezdo, Ljubljančani so jugoslovansko prvenstvo sklenili na tretjem mestu. Mirko Amon je bil s 14,9 točke na tekmo prvi strelec lige.
Copati iz NemčijeMirko Amon kljub visoki dioptriji (na enem očesu –6, na drugem –5,5) ni nikoli igral z očali. To so bili tudi časi, ko so si športniki sami kupovali opremo. Mirko nam je pred tremi leti povedal, da mu je ene športne copate iz Nemčije prinesel oče.
Nastopili niso zaradi generala Franca
Razigral se je ob pravem času, za nagrado pa je dobil mesto v jugoslovanski reprezentanci, ki je med 22. oktobrom in 3. novembrom 1950 igrala na svetovnem prvenstvu v Argentini. Jugoslavija je nastopila v postavi Borislav Stanković, Nebojša Popović, Ladislav Demšar, Aleksandar Gec, Srđan Kalember, Vilmos Loczi, Lajos Engler, Aleksandar Blašković, Mirko Amon, Dušan Radojčić, Milorad Sokolović, Milenko Novaković. Na prvenstvu je vknjižila pet porazov, odigrala pa štiri tekme (33:27 in 46:43 proti Peruju, 40:24 proti Čilu, s 45:50 proti Ekvadorju). Morali bi igrati tudi proti Španiji, a Jugoslovani niso želeli nastopiti v znak protesta proti diktaturi generala Francisca Franca, zato se je tekma sklenila z 2:0 v korist Špancev. Amon je v košarki vztrajal do leta 1956, potem pa se je desnoroki in 187 centimetrov visoki igralec zapisal poklicnemu delu. Kot univerzitetno izobražen strojni inženir je dobil službo v mariborski Metalni, ki je postavljala prve smučarske žičnice v Sloveniji. »Mirko je bil v prvi vrsti odličen človek, znan je bil po svojem dobrem odnosu s soigralci,« nam je predvčerajšnjim povedal dr. Mik Pavlovič. »Imel je kolosalen met, ne pozabimo, bil je tudi najboljši strelec jugoslovanske lige. Metal je iz skoka, met pa je zadržal,« je dodal dr. Pavlovič, ki pripravlja še dve odmevni košarkarski deli.
Med dolenjskimi vinogradi
Mirko je tudi zadnje dneve v domu starejših občanov v Ljubljani preživel v družbi svoje Smilke, s katero sta se spoznala pred 70 leti. Tudi ona, rojena Marković, je bila uspešna košarkarica. Prav zaradi ljubezni do Mirka je ostala v Ljubljani, kjer sta nazadnje celo skupaj igrala odbojko v dresu Akademskega odbojkarskega kluba. Dr. Smilja Amon je bila predavateljica na fakulteti za družbene vede v Ljubljani, docentka na področju zgodovine novinarstva. Z Mirkom sta pogosto zahajala na Dolenjsko. Rad je nazdravil s cvičkom, svojčas so ga pridelovali v okolici Šmarjeških Toplic, kjer imajo še danes vikend.