Matej Erjavec prosi karmo, naj vrne tisto, kar je vzela na olimpijskih igrah v Tokiu
Nastop slovenskih košarkarjev na svetovnem prvenstvu leta 2014 je za Mateja Erjavca pomenil ognjeni krst na velikem tekmovanju v vlogi predsednika Košarkarske zveze Slovenije, za moško reprezentanco pa zadnjo priložnost doslej med elito zemeljske oble. Med dolgim čakanjem je doživela vzpone in padce, podvige in razočaranja, med katera sodi tudi letošnja izguba Vlatka Čančarja in Eda Murića zaradi poškodb. Zgodovina nas je vendarle naučila, da so se slovenski športniki pogosto opekli, ko so bili veliki optimisti, in bili prijetno presenečeni, ko so skromno pričakovali prvenstvo.
V kakšnem razpoloženju pričakujete svoj drugi mundial, na katerega ste morali čakati devet let?
»Pričakujem, da se bo reprezentanca dobro ujela na igrišču. Čutim, da so fantje začeli graditi lepo zgodbo okoli Luke Dončića, vsi drugi pa bodo pihali v isti rog. Vlatko Čančar je bil do poškodbe druga violina, zato ga bodo morali fantje kolektivno nadomestiti. Moja osnovna želja je uvrstitev v četrtfinale, ki bi pomenila že ogromno. Če bi nam uspelo, in pri tem prosim karmo, da nam vrne tisto, kar nam je vzela na olimpijskih igrah v Tokiu, se lahko res zgodi nekaj velikega.«
Kako bi na podlagi lekcije za največje zvezdnike lanskega EP izbrali krog favoritov letošnjega SP?
»Na mojem seznamu je prva Kanada, saj ima na papirju najmočnejši nabor košarkarjev. Nikoli ne moremo odpisati ZDA, seveda niti Španije in Francije, zelo močni bosta tudi Nemčija in Avstralija. Sledijo jim Slovenija, Srbija, Grčija in Italija. Na pravi večer lahko premagamo marsikoga, lahko pa tudi izgubimo. Na nesrečnem Vlatkovem primeru moramo dopustiti možnost, da bodo tudi na druga moštva vplivale poškodbe. Pot do četrtfinala bo za nas le ena: tri zmage nad Gruzijo, Venezuelo in Zelenortskimi otoki v prvem krogu in vsaj ena proti dvema tekmecema iz zelo močne sosednje skupine v drugem delu, torej Avstraliji, Nemčiji, Finski ali Japonski.«
Reprezentance se bodo borile tudi za preboj na OI v Parizu, na katere se bosta ob Franciji neposredno uvrstili dve evropski selekciji, druge bodo upale na dodatno priložnost v kvalifikacijah. Imajo OI za nas še vedno čarobno težo?
»Igre v Tokiu so imele eno napako, zaradi pandemije ni bilo gledalcev na tribunah. Prepričan sem, da si zdajšnji rod zelo želi dobiti še eno priložnost. OI bodo namreč v Evropi, ne smemo pozabiti, da jih je pred dvema letoma ločila od kolajne le ena točka v polfinalu s Francijo, ko so izvajali proste mete s komaj 55-odstotno natančnostjo. Letos so vsi vadili kot nori že pred začetkom priprav, Dončić tudi na morju.«
Ali njihov odziv pomeni odgovor na govorice o nezaupanju do selektorja Aleksandra Sekulića?
»Seveda, sicer se ne bi odzvali na vabilo, radi igrajo v tako zasnovani reprezentanci. A tudi Luka je opozoril: lani nismo izgubili ne prvič ne zadnjič. Takrat nihče ni trdil, da šesto mesto ni neuspeh, za spremembe v moštvu, strokovnem štabu ali KZS pa bi morali imeti alternativne rešitve. Sekulića sem podprl, ker sem menil, da ni nič bolj kriv kot Dimitris Itoudis, ki je bil kandidat za slovenskega selektorja, z Grčijo pa še ni upravičil pričakovanj. Lani smo vnovič uvideli, koliko kamenčkov se je srečno povezalo v mozaiku EP 2017.«
Uspehov je bilo vendarle več kot neuspehov. Človek bi rekel, da je blagajna KZS polna denarja ...
»Je polna, a tudi polna računov za stroške. Med mojimi mandati smo podvojili letni proračun na skoraj šest milijonov evrov. A KZS ne ostaja, da bi imela pozitiven saldo, temveč da bi skrbela za razvoj košarke, zato vedno bolj govorimo, da bi morali klubi v gmotnem smislu imeti več od zveze. Težko je pričakovati, da bi lahko financirali delo 149 registriranih klubov, trudimo pa se, da bi jim pomagali. Zaradi kakovosti moške reprezentance so nas povabili na turnir v Malago in tik pred SP za en teden na Japonsko, za kar nam bodo lepo plačali. A hkrati so se čarterski letalski prevozi podražili za dvakrat, hotelske storitve za 2,5-krat, zato so prilivi manj občutni.«
Kako se KZS gmotno in drugače pozna, da je Luka Dončić Slovenec?
»Zelo. Vstopnice za tekmo z Grčijo smo razprodali v 19 minutah, ker je igral Luka, ne zato, ker sem jaz predsednik KZS. Naša opremljevalka je blagovna znamka Jordan, vemo, zakaj. Pokrovitelji nas vedno najprej vprašajo, ali bo Luka igral za reprezentanco naslednje leto. Vemo pa tudi, da ne bo večen, zato se ob sodelovanju z Dallasom učimo novih prijemov.«
Dončić je še vedno med mlajšimi v reprezentanci, kar nekaj izkušenih se bliža slovesu. Se bojite dneva, ko bo pomladitev potrebna?
»Bal sem se ga do novembra lani, ko smo igrali z Izraelom in Nemčijo, zdaj ne več. Uvrstitev na SP so nam prinesli fantje, ki prej niso igrali za reprezentanco ali pa so imeli stranske vloge. Bojim pa se, da bi izkušenejši borci iz ozadja nekoč rekli, da ne bodo več igrali v kvalifikacijah, če gredo potem na EP ali SP drugi košarkarji. Za sezono 2023/24 sta se FIBA in evroliga sporazumeli, da bodo reprezentance imele kvalifikacijsko okno za EP 2025 le februarja, tedaj bodo lahko igrali tudi košarkarji najboljših evropskih klubov. A kdo pravi, da bo vedno tako?«
Ali pri KZS razmišljate o organizaciji novega velikega tekmovanja?
»Pred lanskim EP smo bili razočarani, ker je Gruzija dobila prednost pred nami pri izboru gostiteljice ene od skupin, zdaj nikakor ni izključeno, da se bomo potegovali za eno od skupin moškega eurobasketa 2029. Dončić bo takrat star 30 let, potreboval pa bo kakšnega novega mladega soigralca.«
