Meta po Sloveniji z avtodomom, Ana kajtala in deskala
Med smučarkami, ki nestrpno pričakujejo sezono in sta se zategadelj posebej razveselili priprav na snegu v Argentini, kamor se je slovenska reprezentanca odpravila prvič po treh letih, sta Meta Hrovat in Ana Bucik. Slednja je v prejšnji sezoni storila opazen korak navzgor in je zdaj med najboljšimi slalomistkami na svetu, Kranjskogorka pa je že sodila v izbrano elito veleslalomistk, vendar v zadnji olimpijski sezoni ni uresničila visokih osebnih ciljev in pričakovanj športne javnosti.
In tega se dobro zaveda: »Moja kariera je očitno polna nekih vzponov, padcev, zasukov, salt ... Tukaj stojim pred vami in razmišljam o spremembah. S trenerjem Denisom Šteharnikom sem delala že v preteklosti in ne verjamem, da bo kakšna posebna težava glede privajanja na drugačen pristop.«
Od Logarske doline do reke Soče
Sicer pa je v zadnji zimi Hrovatova delala po programu Livia Magonija, enega najbolj cenjenih strokovnjakov med srenjo svetovnega pokala v alpskem smučanju, nekoč režiserja podvigov naše šampionke Tine Maze in pozneje sijajne slovaške tekmovalke Petre Vlhove. Kje se je zdaj zataknilo med našo veleslalomistko in Italijanom? »Niti ne vem natančno. Oba sva delavca, meni ni težava veliko smučati, trenirati, morda je ravno tu problem, ker je morda bilo vadbe že preveč. Všeč mi je, da sva sklenila sodelovanje z odkritim pogovorom. Če kar koli potrebujem, ga lahko pokličem. On je vrhunski trener, o tem ni dvoma, res pa je, da najino sodelovanje ni imelo prave prihodnosti,« je priznala 24-letnica.
Prav po tem trdem delu in tudi razočaranju zaradi slabše bere v sezoni od pričakovane je potrebovala temeljit počitek, ki pa ga je združila tudi z uvodnim delom priprav: »Z bivalnim avtomobilom sem potovala po Sloveniji in jo odkrivala, kako je lepa. Štiri čudovite dni sem preživela v Logarski dolini, lepi so Kočevje, Ribnica, Kolpa, Štajerska, pri nas v Zgornjesavski dolini vedno uživam, na Soči seveda tudi,« kar ni bilo konca njenega navdušenja: »Toliko krasnih koncev imamo, da niti ne vemo. Sicer pa sem imela s seboj kolo, uteži, opremo za plezanje, pravo malo potujočo telovadnico.«
Žalosten pogled na evropske ledenike
Pred odhodom na južno poloblo se je veselila temeljitih priprav na snegu, tako kot tudi Ana Bucik, Primorka iz Nove Gorice, ki je v zadnjih dveh sezonah močno napredovala in se dejansko priključila izbrani slalomski smetani.
»Super se počutim, zdrava sem, pa še pravi sneg je na voljo v Argentini,« nam je dejala in se spomnila, da so na ledenikih po srednji Evropi razmere iz leta v leto slabše. »Če že pomislim na ta naš julijski Saas-Fee, moram poudariti, da tam snega ni veliko, kar žalosten je bil pogled. Tudi precej manj prog je bilo odprtih kot v preteklosti, pravzaprav smo bili lahko srečni, da smo dobili proge za trening in to tudi dobro izkoristili. Za en teden je bilo to v redu, vsekakor pa je dobro, da nam letos ni treba biti vse poletje tam,« poudari naša reprezentantka in seveda razgrne visoke cilje: »Nazadnje sem zelo dobro končala sezono (v sklepnem slalomu sezone v Franciji je bila 4., o. p.), menim, da jo brez težav lahko nadgradim. Vemo, kaj to pomeni, in upam, da mi bo uspelo.«
S fantom v Grčijo
Všeč ji je tudi, ker bo nadaljevala delo pod vodstvom dosedanjega trenerja, Jeseničana Sergeja Poljšaka. »S Sergejem sem zelo zadovoljna, ker prepozna, kaj in kdaj pri treningu potrebujem. Lepo je, ker bom še naprej sodelovala z njim, seveda pa bodo poslej smernice postavljene k višjim ciljem. Tudi v veleslalomu bi se rada izognila nihanjem in sledila uspehom iz slaloma,« razmišlja in denimo v nasprotju s Hrovatovo ne odpira novega trenerskega poglavja.
Razlikujeta pa se tudi po tem, kje in kdaj sta preživljali počitniške dni. Ana se je odločila za tujino. S fantom Krisom Joganom, sicer nogometašem in trenerjem, sta odšla v Grčijo. »Nama se je najlažje uskladiti v začetku julija, meni pa to ustreza, ker mi dobro dene malo oddiha po temeljitih kondicijskih pripravah,« pove in ob vprašanju, ali je letos na morju deskala ali kajtala, izstreli: »Oboje!« In dodala, da ji gre pri obeh zadevah iz leta v leto bolje. »Ni skrbi zame, ko bom končala smučarsko pot, s čim se bom ukvarjala na morju,« se je še nasmejala in si želela, da bi bilo veliko dobre volje ob pogledih na izide v prihajajoči poolimpijski zimi.
