Metod Ropret: »To reprezentanco bo zelo težko premagati«

Eden najbolj vidnih in zaslužnih funkcionarjev v slovenskem športu v zadnjem desetletju je zagotovo Metod Ropret, predsednik odbojkarske zveze in podpredsednik olimpijskega komiteja, ki je slovensko odbojko pomagal vzdigniti v sam svetovni vrh. Češnja na torti vrhunskih uspehov je uvrstitev na olimpijske igre, kjer so Slovenci nalogo v skupinskem delu opravili brez napak, zdaj pa se začenja zares. Zgodnjemu terminu in prvi reprezentanci s svetovne lestvice na drugi strani mreže navkljub Ropret verjame, da mora vsaka reprezentanca Slovenijo jemati zelo resno.

V Parizu imate številne vloge in naloge, ena od njih je tudi vloga predsednika strokovnega sveta za vrhunski šport. Na OI odpeljati odpravo z 90 člani se uvršča v kategorijo vrhunskih dosežkov, kajne?

»Iz leta v leto postavljamo nove izjemne mejnike, tako po panogah kot po številu udeležencev, seveda tudi z rezultati. Športni pedigre Slovenije le še izboljšujemo, če smo Slovenci po čem prepoznavni v svetu, je to gotovo po športnih dosežkih.«

Olimpijske igre v enem od središč Evrope so tako še večja priložnost.

»Po 12 letih so se igre vrnile v Evropo, verjetno jih vsaj tako dolgo znova ne bo na stari celini, zato je projekt Slovenske hiše pomemben, saj nas predstavlja svetu. Prav naša hiša je bila v francoskih medijih izbrana med pet najboljših nacionalnih hiš na teh igrah, očitno ni naredila vtisa le na nas, temveč tudi na goste iz tujine. Hiša je svojo pravo podobo dobila, ko so se na polni terasi pred hišo slovenski navijači skupaj s športniki veselili kolajne.«

Slovence odlikuje izjemen moštveni duh. FOTO: Anže Malovrh/STA

V Parizu je svoj veliki trenutek naposled dočakala tudi slovenska moška odbojka. Kako kot predsednik odbojkarske zveze spremljate njihove dosežke?

»V preteklosti so že bile priložnosti za preboj na OI, pa nam je vedno čisto malo zmanjkalo, tudi sistem kvalifikacij nam ni šel na roko. Fantje so v vsakem obdobju storili vse, kar so lahko, po vsakem neuspehu so si postavljali nove cilje in ko se nam ni uspelo uvrstiti v Tokio, so v naslednjih treh letih vse podredili olimpijskim kvalifikacijam. Ničesar ne prepuščajo naključju, na reprezentančnih akcijah nikoli ni odpovedi, včasih kdo tudi zamolči kakšno poškodbo, da je lahko zraven. V tem obdobju so postali velika, močna ekipa, ki ima v svetu veliko spoštovanje. Vsak nasprotnik mora Slovenijo jemati zelo resno.«

Slovenija je v zadnjih letih premagala vse velike reprezentance sveta, z izjemo Japonske.

»Tudi Japonce smo v preteklosti že premagovali, v zadnjih letih nam res ne ležijo, a pustimo njih za olimpijske igre, jih bomo pa premagali na tem turnirju. V tej sezoni lige narodov smo od petnajstih tekem izgubili le dve, proti Japoncem in prvi ekipi sveta Poljski. Slovenija je tretja na svetovni lestvici, kar se tudi še nikoli doslej ni zgodilo. Biti del te njihove zgodbe je velik užitek in če sem le milimeter uspel prispevati k njihovim rezultatom, je moje poslanstvo opravljeno.«

Ko smo pred odhodom v Francijo ter nato po prvih tekmah opazovali reprezentante, je izstopala njihova pripravljenost in osredotočenost na cilj. Zdi se, da jih nič ne more vreči iz tira, kajne?

»V intervjujih vsi poudarjajo, da še nikoli niso bili tako dobro pripravljeni pred velikim tekmovanjem, za to ima veliko zaslug tudi strokovni štab s pametnim, načrtnim delom na treningih. Ne spomnim se, kdaj smo šli nazadnje na turnir v popolni postavi, brez težav s poškodbami in v dobri formi. Z zaupanjem in samozavestjo me navdaja dejstvo, da so igralci že v kvalifikacijah stoodstotno verjeli v svoj uspeh, tako je na prav vsaki tekmi, ki jo odigrajo. To reprezentanco bo zelo težko premagati.

Potrebno pa je poudariti, da iz tekme v tekmo bolje delujejo tudi igralci s klopi, zdaj nismo več odvisni od dnevne forme nosilcev igre, tudi za njimi na svojo priložnost čaka nekaj odličnih igralcev. Samo poglejmo Roka Možiča, ki bi bil v prvi postavi 99 odstotkov reprezentanc, pri nas pa potrpežljivo čaka na svojo priložnost. Če Možič sedi na klopi, potem veš, da imaš zares močno reprezentanco.«

Se strinjate v oceni, da je selektor Gheorghe Creţu iz te reprezentance znal izvleči še nekaj odstotkov več kot njegovi predhodniki?

»O osredotočenosti selektorja ni potrebno izgubljati besed, je neverjetno predan svojemu delu. Ko smo se v Stožicah uvrstili na olimpijske igre, skoraj nisi vedel, kdo je tega bolj vesel, igralci ali člani strokovnega štaba, ki so jih prav tako oblile solze. Čeprav so tujci, so se neverjetno povezali in poenotili z igralci. S to skupino fantov tudi oni živijo olimpijske sanje, že zgolj udeležba na OI je izjemen uspeh.«

Zdaj so pred nami boji za olimpijska odličja, slovenska reprezentanca verjame v svoje možnosti, nenazadnje imajo kolajne z vseh velikih tekmovanj v zadnjem obdobju.

»Igralci lahko verjamejo v uspeh, ker se zavedajo svojega potenciala. Odbojka je poseben šport, lahko si telesno, tehnično in tudi taktično dober, a brez izkušenj težko dosežeš vrhunski rezultat, izjema so morda le Italijani, ki imajo fantastično generacijo igralcev. Sicer pa so se vedno na najvišjih mestih velikih tekmovanj znašle izkušene ekipe. In takšna je zdaj tudi Slovenija.«