Miha bo plesal, če osvoji kolajno

S 24 točkami in 8 skoki je Mike Tobey zablestel že na četrtkovi uvodni preizkušnji slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu v košarki, ko je z Luko Dončićem v zadnjih minutah strl čvrst odpor Litve za zmago z 92:85. Američan, ki ga slovenski navijači ljubkovalno kličejo Miha, pred prihodom na prizorišče letošnjega eurobasketa ni skrival navdušenja nad izjemno kemijo, ki vlada v naši izbrani vrsti.

Po igranju pred praznimi tribunami v Tokiu ste končno tudi začutili, kako je igrati s podporo slovenskih navijačev, ki slovijo po tem, da reprezentanco vedno številčno podprejo na vseh velikih turnirjih.

»Definitivno pričakujem množično podporo slovenskih navijačev, turnir se odvija relativno blizu. Škoda, da nam niso pomagali že v Tokiu, se pa njihove pomoči nadejam na eurobasketu.«

Fantje ste pogosto omenjali izvrstno kemijo, ki je vladala že na olimpijskih igrah. Vidite kaj vzporednic z lanskim letom?

»Da, ostajamo izvrstna ekipa, v kateri vlada fenomenalna kemija. Vsi zelo dobro odigrajo svojo vlogo, vemo pa, da sta dva igralca glavna. Verjetno ni težko ugotoviti, kdo sta … (smeh). Seveda sta to Luka in Goran, vsi drugi zgolj poskušamo dodati še svoj delež v lovu na zmage. Zaradi tega smo dobra ekipa, ki si želi le zmagovati – to je najpomembnejše.«

To je prvo prvenstvo, na katerem slovenska košarkarska reprezentanca igra po osvojeni kolajni, celo zlati, kar pomeni, da že od prve tekme igrate s tarčo na hrbtu.

»Na vsakem turnirju je tvoj cilj zmaga, iz tekme v tekmo, tako se moramo tudi postaviti. Ne mislim, da čutimo dodaten pritisk ali kaj podobnega – smo športniki in kot športniki želimo tekmovati. Ko se prvenstvo enkrat začne, poskušamo le zmagati na vsaki tekmi, ki je pred nami.«

Čestitke tudi za prestop k Barceloni. Ljubezen Luke Dončića, ki jo čuti do madridskega Reala, ni skrivnost, kako zdaj poteka vajina komunikacija?

»Ko sem se vrnil, je bila to prva stvar, ki mi jo je rekel. Takoj me je začel zbadati, poleg je bil tudi Klemen Prepelič, oba sta seveda nekdanja realovca. A nič hudega. Gremo, Barça! (smeh).«

Ste se že naučili kakšne nove pesmi, ki se zdaj vrti v slačilnici?

»Nekaj novih je res, naslovov ne poznam, a ko se zavrtijo, znam sodelovati s kakšno besedo. Če bomo kaj osvojili, pa lahko zagotovo pričakujete tudi kakšen nov plesni gib z moje strani.«

Se sploh še počutite kot tujec v ekipi?

»Ne, zdaj res ne več. Velika razlika je v primerjavi z lanskim letom, počutim se veliko bolj domače, tudi v državi sami. Ko je na obisk prišlo moje dekle, sem jo nekaj dni vozil naokoli – bila sva na Bledu, sprehajala sva se po Ljubljani in malce sem se že počutil kot domačin. Občutek je lep, resnično takšen, kot bi bil doma.«