Anamarija Lampič: Na Dolenjskem mi še nihče ni trobil ali me izrinil s ceste

Dobro leto je naokrog, odkar je Anamarija Lampič domačo športno javnost po številnih uspehih v smučarskem teku presenetila s prestopom med biatlonke. Še vedno je navdušena zavoljo te selitve. Zaupala nam je tudi o svojih počitnicah in bivanju na Dolenjskem, kjer uživa predvsem v miru in številnih kolesarskih poteh.

Anamarija, zdaj ste že dodobra zavihali rokave v pripravah za novo sezono, vašo drugo v biatlonskem svetovnem pokalu. Kako ste si oddahnili po premierni zimi? Kje ste uživali v zasluženih počitnicah?

»Aprila sem bila dva tedna na Cipru, torej tokrat bližje kot lani v Mehiki (smeh). V lepem spominu si bom ohranila te zadnje počitnice, prijetnih 24 ali 25 stopinj je bilo, zjutraj je bilo malo hladneje, drugače pa prav super! Lahko si bil ves dan na soncu, stalno je malo pihljalo in tako ti ni bilo prevroče.«

Ko omenjate veter na morju, v hipu pomislim na deskanje in kajtanje, ki je tako blizu številnim zimskim športnikom v počitniškem času. Mar tudi vi uživate v valovih?

»Ha, nisem ena od teh. Pa ne, da me ne bi mikalo ... Ko greva kam z Boštjanom (fant in hkrati član trenerskega štaba biatlonske reprezentance, o. p.), je veliko načrtov, zlasti okrog potapljanja in šole deskanja. Na koncu kaj poskusiva, toda na najinem seznamu željá je vsega preveč. Sicer pa letos nisem šla takoj po sezoni na počitnice. Tokrat sem si izbrala drugo polovico aprila, že čez dva dni so se začele naše uvodne priprave. Bolj mi ustreza, če grem takoj po sezoni, ki se mi ponavadi konča okrog 20. marca, nato se vrnem domov do 10. aprila.«

Spremljate tudi druge športne panoge?

»V zadnjih dneh sem najbolj vneto sledila kolesarski dirki po Franciji. Rada sem poslušala strokovne komentarje Martina Hvastije, vmes sem malo zadremala, ker je bil takrat čas našega počitka. Prav prijetno je bilo v rahlem spancu poslušati njegove ocene dirke. Če pa smo imeli takrat trening, sem si časovnico prilagodila tako, da sem si lahko ogledala najzanimivejši del posamezne etape. Ali pa smo šli skupaj v sobo za fitnes, trenerji so si na tablicah vklopili TV prenos, mi pa smo zraven delali in poslušali, kaj se dogaja v Franciji. Drugače pa zelo rada spremljam tudi atletske mitinge.«

Kako preživljate prosti čas v tem poletju? Kako je na Dolenjskem, kamor sta se s fantom Boštjanom iz vaše Valburge pri Smledniku in njegovega Logatca preselila lani, kupila pa sta hišo še prej?

»Hišo še naprej obnavljava, sicer pa tam prav uživam. Manj je gneče in prometa kot v Valburgi in Logatcu. Tam je res prostorno, navdušujejo me predvsem poti za kolesarjenje. Na Dolenjskem sva že lep čas, a še enkrat nisem kolesarila po isti poti. Moram tudi potrkati ob to leseno mizo, ob kateri zdaj sediva, da mi še nihče ni oviral treninga, mi trobil ali me izrinil s ceste. Žal se to drugod dogaja.«