Na fakulteti ji manjka le še diploma

IZOLA – Čeprav je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo Maruša Štangar, ki je na svojo veliko nadarjenost opozarjala že z uspehi v kadetski in mladinski konkurenci, z žlahtno kovino ovenčala tudi na velikem članskem tekmovanju, so bili mnogi presenečeni, ko si jo je s tretjim mestom v kategoriji do 48 kg izbojevala že na letošnjih evropskih igrah v Minsku. Na koncu koncev 21-letna Ljubljančanka zaradi kolenske poškodbe vse do zadnjega ni vedela, ali bo sploh odpotovala v Belorusijo.

Ker stanje kolena še ni bilo v redu, je z nedavnim turnirjem za veliko nagrado v Zagrebu izpustila generalko za bližnje svetovno prvenstvo v Tokiu (med 25. t. m. in 1. septembrom). »Vzeli smo si toliko časa, kot smo si ga lahko. Po krajšem premoru – kar zadeva sparinge – sem se začela spet boriti prejšnji teden v Izoli. Proti Japonski bomo odleteli dobrih deset dni pred začetkom prvenstva, da se prilagodimo na časovno razliko,« je razkrila Maruša, ki ogromno trenira skupaj s starejšo sestro Anjo (do 52 kg), prav tako vrhunsko judoistko. »Vesela sem, da se mi je po prestani poškodbi spet pridružila na treningih in že nastopila na nekaj tekmah. Upam, da se bova obe uvrstili na olimpijske igre.« V Tokiu si želita konec avgusta prikazati dobre borbe in se z njimi prebiti čim dlje. »Na tekmovanjih vedno upaš na zmago, treba je verjeti, da jo lahko dosežeš in osvojiš kolajno. V Minsku so se mi zanjo pokrili vsi dejavniki. Ko so mi jo obesili okrog vratu, sem bila neizmerno srečna,« je mlajša od sester Štangar podoživela svoj doslej največji uspeh.

Suši pripravlja tudi doma

Na lanskem svetovnem prvenstvu v Bakuju je bila sedma. Če bi ji zdaj kdo ponudil peto mesto, bi ga najverjetneje vzela. »Potrudila se bom preseči uvrstitev, težko pa je kar koli napovedovati,« je razmišljala judoistka Olimpije, ki je opravila že vse izpite za tretji letnik študija živilstva in prehrane na biotehniški fakulteti v Ljubljani. »Ostala mi je le še diploma, ki jo nameravam spisati in oddati enkrat prihodnje leto. Izobrazba je zelo pomembna, saj se ne moreš zanašati le na šport. In kot vrhunski športnik moraš pač na potovanjih in tekmovanjih čim bolje izkoristiti (prosti) čas, da si kar najbolj učinkovit. Veliko sem se učila kar v avtomobilih, kombijih in na letalih,« je zaupala Maruša, ki se že zelo veseli prvenstva v domovini juda.

»Težko je opisati, kako veliko vrednost ima tam judo. Judoistov je ogromno, tudi tisti, ki se ne ukvarjajo s tem športom, poznajo pravila, zato menim, da bo temu primerno tudi vzdušje v dvorani,« je napovedala mlada Ljubljančanka, ki ji japonska hrana ne povzroča nobenih težav. »Ko sem šla prvič tja, so me vsi strašili, da je hrana zanič. Da jo moram vzeti s seboj, da ne bom lačna. A meni je bila že takoj všeč – tudi suši, ki sem ga tako vzljubila, da ga zdaj pripravljam tudi doma. Z njim sem navdušila prijatelje, ki so mi že oddali naročila, kaj vse jim moram tokrat prinesti iz Tokia, tako da bo moja prtljaga spet verjetno pretežka,« je v smehu še sklenila Maruša.