ŠPORTNIKI V MEDICINI
Najhitrejši zobar v kirurškem plašču
Matic Osovnikar in ekipa so se prilagodili, nekdanjo košarkarico Živo Macura pa čakata strokovni izpit in morebitni vpoklic na pomoč.
Odpri galerijo
Včasih na progi, zdaj v ordinaciji FOTO: OSEBNI ARHIV M. O.
Novi koronavirus močno dirigira ritem in ukrepe v zdravstvu. Med tistimi, ki jim kroji življenje, je tudi atlet, zdaj 40-letni stomatolog Matic Osovnikar. Zagotovo še vedno najhitrejši zobozdravnik med atleti in obratno.
»Zadnjih osem let že delam in si na novo postavljam kariero. Pozno sem začel zaradi športne poti,« pove Matic, pri katerem je zobozdravstvo že vrsto let navzoče v družini, saj je imela že mama zasebno ordinacijo. »To je vplivalo tudi name, da sem lahko med študijem in pozneje videl, kjer me čaka služba,« poudari Osovnikar, ki se v letu 2020 sooča s posebnimi izzivi.
»Za dva meseca smo morali letos že zapreti ordinacijo,« pravi. Zobozdravniki in tovrstne ordinacije so bile ožigosane kot tiste, kjer se lahko virus hitro širi; med pandemijo je ostalo odprtih le sedem točk za nujno zobozdravstveno oskrbo. »Po vrnitvi v ordinacijo delamo dalje, v tem času smo se še dodatno izobrazili in opremili, imamo pa dokaj veliko ekipo, dvajset nas je,« poudari Osovnikar.
»Če se zdravnik in osebje ter pacient dobro in pravilno zaščitijo, je delo varno. Ljudje so to sprejeli, prihajajo ob dogovorjenih terminih, prenaročanj tako rekoč ni. Vidi in čuti pa se, da so ljudje ob prihodu v ordinacijo razbremenjeni strahu,« nadaljuje. »V zobozdravstvu že tako ali tako razkužujemo vse površine, steriliziramo instrumente, nekaj zadev je tako ali tako za enkratno uporabo. Dodatno smo dodali posebna očala za paciente, kar še poveča zaščito pred morebitno okužbo, posebna izolacija se uporabi tudi v ustih. Zobozdravniki uporabljamo posebne vizirje pa tudi maske so kakovostnejše, ne le kirurške, ki so bile v uporabi prej. Za vse posege nosimo kirurški plašč. Smo se navadili, morda je malce bolj vroče,« prijazno pristavi Osovnikar, vesel, da lahko delajo in s tem skrbijo za pomemben segment zdravstva oz. tudi tako preprečujejo, da ljudje resneje zbolijo.
»Zadnje mesece pa opažam, kako vsi po vrsti opozarjajo na zdrav način življenja. Vsi so začeli paziti, kaj jedo ... Veliko rezerv še imamo. Predvsem pa se moramo zavedati, da je zdravje posledica vsega tega, kako se obnašamo do sebe – kaj jemo, kako skrbimo za higieno, kako in kje smo aktivni,« opozori Osovnikar, ki ohranja svoje telesne navade – v zadnjih dveh letih je navdušen cestni kolesar, s prijatelji je rad igral nogomet.
Medicini se je zapisala tudi nekdanja košarkarska reprezentantka, 25-letna Živa Macura, ki je pred slabim letom končala študij, zdaj pa čaka na strokovni izpit, brez katerega ne more in razumljivo ne sme v ordinacijo, kjer bi lahko samostojno delala. Pred dnevi je uspešno sklenila šestmesečno pripravništvo iz urgentne medicine.
»Ker sem pripravništvo opravljala med obema valoma epidemije, delo ni posebno odstopalo od normale. Nekaj je bilo prerazporeditve kadra, zato smo pripravniki na nekaterih oddelkih prevzeli morda večji del kot sicer, ampak, kot rečeno, med poletjem je bila epidemiološka slika ugodna, zato je bilo življenje pravzaprav minimalno spremenjeno. Ves čas smo upoštevali stroga pravila glede osebnih stikov, uporabe osebne varovalne opreme in striktne higiene, merjenja telesne temperature in fizičnega ločevanja pacientov, ki so rizični, in s tem omejevali prenose. Oskrba pacientov je potekala popolnoma identično, le da smo v t. i. sivih conah oblečeni v več osebne varovalne opreme, da okužbe ne bi prenašali (zato je tudi strah ljudi, da jih bomo obravnavali kakor koli drugače, odveč). Moja bližnja prihodnost je precej odvisna od poteka epidemije, v grobem pa se trenutno doma pripravljam na strokovni izpit, ki je pogoj za nadaljnje zaposlovanje, in čakam, kaj se bo zgodilo z epidemijo oz. ali in kdaj bo potreben dodaten kader,« pojasni Živa.
NušaMed nekdanjimi športniki in športnicami pa za boljše počutje pacientov v Splošni bolnišnici Celje skrbi Nuša Skutnik, dr. med., specialistka urgentne medicine. Skutnikova je nekdanja članska rokometna reprezentantka, ki je za Slovenijo zbrala 35 nastopov in dosegla 29 golov.
»Zadnjih osem let že delam in si na novo postavljam kariero. Pozno sem začel zaradi športne poti,« pove Matic, pri katerem je zobozdravstvo že vrsto let navzoče v družini, saj je imela že mama zasebno ordinacijo. »To je vplivalo tudi name, da sem lahko med študijem in pozneje videl, kjer me čaka služba,« poudari Osovnikar, ki se v letu 2020 sooča s posebnimi izzivi.
Posebni ukrepi
»Za dva meseca smo morali letos že zapreti ordinacijo,« pravi. Zobozdravniki in tovrstne ordinacije so bile ožigosane kot tiste, kjer se lahko virus hitro širi; med pandemijo je ostalo odprtih le sedem točk za nujno zobozdravstveno oskrbo. »Po vrnitvi v ordinacijo delamo dalje, v tem času smo se še dodatno izobrazili in opremili, imamo pa dokaj veliko ekipo, dvajset nas je,« poudari Osovnikar.
Hitri beli človekMatic Osovnikar je kariero sklenil leta 2012, bilo je na mitingu v Gorici, kjer je za nameček zmagal s časom 10:62 v teku na 100 metrov. Med odmevne rezultate gre šteti še sedmo mesto na svetovnem prvenstvu leta 2007 v Osaki in bron na evropskem prvenstvu v Göteborgu leta 2006. Pravi tisti finale v Osaki leta 2007 je bil svojevrsten mejnik v svetovni atletiki, po več kot 20 letih je bil prvi belec med najboljšo osmerico v finalu!
»Če se zdravnik in osebje ter pacient dobro in pravilno zaščitijo, je delo varno. Ljudje so to sprejeli, prihajajo ob dogovorjenih terminih, prenaročanj tako rekoč ni. Vidi in čuti pa se, da so ljudje ob prihodu v ordinacijo razbremenjeni strahu,« nadaljuje. »V zobozdravstvu že tako ali tako razkužujemo vse površine, steriliziramo instrumente, nekaj zadev je tako ali tako za enkratno uporabo. Dodatno smo dodali posebna očala za paciente, kar še poveča zaščito pred morebitno okužbo, posebna izolacija se uporabi tudi v ustih. Zobozdravniki uporabljamo posebne vizirje pa tudi maske so kakovostnejše, ne le kirurške, ki so bile v uporabi prej. Za vse posege nosimo kirurški plašč. Smo se navadili, morda je malce bolj vroče,« prijazno pristavi Osovnikar, vesel, da lahko delajo in s tem skrbijo za pomemben segment zdravstva oz. tudi tako preprečujejo, da ljudje resneje zbolijo.
Vsi bi živeli zdravo
»Zadnje mesece pa opažam, kako vsi po vrsti opozarjajo na zdrav način življenja. Vsi so začeli paziti, kaj jedo ... Veliko rezerv še imamo. Predvsem pa se moramo zavedati, da je zdravje posledica vsega tega, kako se obnašamo do sebe – kaj jemo, kako skrbimo za higieno, kako in kje smo aktivni,« opozori Osovnikar, ki ohranja svoje telesne navade – v zadnjih dveh letih je navdušen cestni kolesar, s prijatelji je rad igral nogomet.
V pričakovanju strokovnega izpita
Medicini se je zapisala tudi nekdanja košarkarska reprezentantka, 25-letna Živa Macura, ki je pred slabim letom končala študij, zdaj pa čaka na strokovni izpit, brez katerega ne more in razumljivo ne sme v ordinacijo, kjer bi lahko samostojno delala. Pred dnevi je uspešno sklenila šestmesečno pripravništvo iz urgentne medicine.
Kako pomagajo študentje medicine?Kako pomagajo študentje medicine?
Študentje medicine so vključeni v delo v telefonskih centrih, na vhodih v zdravstvene ustanove in bolnišnice, kjer merijo temperaturo in skrbijo za upoštevanje higienskih priporočil, med prvim valom je nekaj prostovoljcev nudilo varstvo otrok zdravstvenih delavcev, saj slednji ne morejo delati od doma, nekaj jih je pomagalo pri negi oskrbovancev v domovih starejših občanov, poleti pa v urgentnih ambulantah v UKC Ljubljana kot pomoč pri negi in administraciji.
Študentje medicine so vključeni v delo v telefonskih centrih, na vhodih v zdravstvene ustanove in bolnišnice, kjer merijo temperaturo in skrbijo za upoštevanje higienskih priporočil, med prvim valom je nekaj prostovoljcev nudilo varstvo otrok zdravstvenih delavcev, saj slednji ne morejo delati od doma, nekaj jih je pomagalo pri negi oskrbovancev v domovih starejših občanov, poleti pa v urgentnih ambulantah v UKC Ljubljana kot pomoč pri negi in administraciji.
»Ker sem pripravništvo opravljala med obema valoma epidemije, delo ni posebno odstopalo od normale. Nekaj je bilo prerazporeditve kadra, zato smo pripravniki na nekaterih oddelkih prevzeli morda večji del kot sicer, ampak, kot rečeno, med poletjem je bila epidemiološka slika ugodna, zato je bilo življenje pravzaprav minimalno spremenjeno. Ves čas smo upoštevali stroga pravila glede osebnih stikov, uporabe osebne varovalne opreme in striktne higiene, merjenja telesne temperature in fizičnega ločevanja pacientov, ki so rizični, in s tem omejevali prenose. Oskrba pacientov je potekala popolnoma identično, le da smo v t. i. sivih conah oblečeni v več osebne varovalne opreme, da okužbe ne bi prenašali (zato je tudi strah ljudi, da jih bomo obravnavali kakor koli drugače, odveč). Moja bližnja prihodnost je precej odvisna od poteka epidemije, v grobem pa se trenutno doma pripravljam na strokovni izpit, ki je pogoj za nadaljnje zaposlovanje, in čakam, kaj se bo zgodilo z epidemijo oz. ali in kdaj bo potreben dodaten kader,« pojasni Živa.
