Naši konji zanimivi tudi za švedske kupce (FOTO)
WINSTON CHURCHILL je nekoč dejal: »Glede na to, da te mačka gleda zviška in pes od spodaj, je le konj tisti, ki te gleda naravnost v oči. Zato je tudi človekov najboljši prijatelj.«
Na gradu Fužine v Ljubljani je v četrtek mrgolelo teh, ki so docela prepričani v ta Churchillov izrek. Zbrala se je namreč stotnija privržencev te plemenite in že na oko popolne živali, ki simbolizira moč, inteligenco, samozavest, ljubezen pa tudi prijateljstvo. Zbrali so se na Kasaški akademiji, dogodku, na katerem so se ozrli na minulo kasaško sezono, se spomnili vseh dosežkov in še enkrat potrdili, da je kasaški šport pri nas tista panoga, ki se ponaša z zares bogato zgodovino, predvsem pa bi bili pripadniki te discipline lahko zgled še marsikateri drugi. Gre namreč za izjemno enotno in spoštljivo članstvo, ki presega nasprotja in se zna veseliti tudi uspehov drugega.
Gre za panogo, ki jo napaja sedem slovenskih krajev, Ljutomer, tu je tradicija največja, Šentjernej, Krško, Ljubljana, Lenart, Ig in Komenda.
Predsednik Kasaške zveze Slovenije je znameniti vinar Danilo Steyer. Priznal je, da je bilo minulo leto sicer zelo zahtevno in še zdaleč ne lahko, nekako pokoronsko, da pa so kljub temu izvedli 20 dirk in imeli več konjev, ki so tekmovali izjemno ter se izkazali tudi na tujem. Kasaštvo razume kot šport, ki povezuje več panog, od gospodarstva, kmetijstva do turizma. Na kasaštvo pa gleda tudi kot na pomemben element naše kulturne dediščine. »V Sloveniji smo lahko upravičeno ponosni na izjemno kasaško zgodovino, ki jo odločno in zanosno pišemo še naprej!« je podčrtal.
Da pa kasaštvo ni pomembna športna panoga le na papirju, dokazuje tudi najvišja nagrada za športne dosežke v Sloveniji, to je Bloudkova plaketa, ki jo je pred mesecem dni prejel prav mag. Janez Slavič, in sicer za življenjsko delo na področju kasaštva. Priljubljeni Janko pripada ljutomerski dinastiji Slavičev, ki so imeli vse od časov Ludvika Slaviča, brata Janezovega dedka, vselej po nekaj tekmovalnih konj. »Konje smo pri nas vedno spoštovali, z njimi živeli, konj je bil vselej naš človek,« je dejal. Priznanje, ki ga je prejel, je pravzaprav od vseh, ki delujejo v kasaškem športu, je dodal.
Viktor Dolinšek, predsednik ljubljanskega Kasaškega kluba Stožice, pa je pokazal na ogromen napredek, ki jim ga je v zadnjih letih družno vseeno uspelo narediti: »Naši konji tečejo rekorde, postali so izjemno zanimivi tudi za švedske kupce!« Želja po centralnem hipodromu v Ljubljani tudi pri njem še ni zamrla. Še več, tudi podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek si želi takšnega konjeniškega centra, na katerega bi bili ponosni prebivalci »zibelke društvenega športa«, kot je poimenoval Ljubljano.
Zanimivo, da na Švedskem dirka tudi slovenski kasaški konj leta 2022, kličejo ga Frodo S. Gre namreč za najbogatejšega slovenskega kasača vseh časov in ponosnega lastnika slovenskih absolutnih rekordov, in to na vse distance!
Na švedskih pistah je pritekel dve zmagi, postavil dva nova slovenska državna rekorda ter prikasal za skoraj 35.000 evrov denarnih nagrad. Še posebno velja omeniti njegov novi osebni in državni rekord na srednjo distanco. Ta znaša zdaj impresivnih 1:11,9. Znamka, ki je bila za slovenske kasaške ljubitelje še pred nekaj leti nepredstavljiva celo za kratko distanco, je zdaj državni rekord na 2100 metrov. V imenu njegovega rejca Branka Slane iz KK Ljutomer je po nagrado prišel njegov brat Jože. In se spomnil, za kako nediscipliniranega konja je sprva šlo, zdaj pa teče z najboljšimi in pobira nagrade.
In če smo že omenili dinastijo Slavičev, je treba nujno tudi dinastijo Sagajev. Ta družina piše še naprej svojo kasaško pravljico. Lani so osvojili derbi, šampionat, ljubljansko miljo, naziv najboljšega voznika pa naziv najboljšega rejca, to je Jože Sagaj st., ob tem pa znova podrli rekord slovenskih hipodromov.
20 kasaških dirk so izvedli v prejšnji sezoni.
Sploh pa je neprekosljiv Jožetov sin Janko, ki nadaljuje impresivno serijo vozniških titul. Na vrh najboljših voznikov se je povzpel že četrtič zapored. Letos se je zaustavil pri 17 zmagah, trinajstih na domačih stezah in štirih na tujem, dosegel je še deset drugih in ducat tretjih mest. »Z nekaj več kot 35.000 evri zasluženih nagrad je Janko Sagaj prvi med vozniki tudi po tem kriteriju!« je ponosno izpostavil povezovalec dogodka, bil je to znameniti komentator kasaških dirk Branko Hrga.
Gre za panogo, ki jo napaja sedem slovenskih krajev, Ljutomer, tu je tradicija največja, Šentjernej, Krško, Ljubljana, Lenart, Ig in Komenda.
In naj za konec še zapišemo, da so za najboljšo voznico ponijev za leto 2022 razglasili Nežo Gorenc, Darjo Trontelj Dolinšek za najboljšo voznico, za najboljšega trenerja pa Zvonka Osterca.
