KONEC ŠOLSKE KOŠARKARSKE LIGE
Nekoč Dončić, Oblak in Zahović, danes pa za projekt ni denarja
Več kot 300.000 ljudi je bilo v 25 letih delovanja povezanih s ŠKL, ki se poslavlja s knjigo, filmom in kopico spominov ter poravnanimi računi.
Odpri galerijo
Vsaka stvar ima svoj konec, klobasa pa dva, pravijo modri ljudje. Prav imajo. Do konca je prispela tudi Šolska košarkarska liga, v javnosti znana pod imenom ŠKL. Četrt stoletja tekmovanj, turnirjev, zmag, porazov, slavja in sreče se je nabralo, naprej pa ne gre. Vsaj v taki obliki ne. Pa ni šlo za šport, ki je bil osnovno gibalo. Košarki so se pridružili odbojka, nogomet, rokomet in igra med dvema ognjema. V sklopu Zavoda ŠKL pa so potekala odmevna plesna tekmovanja, različni krožki (fotografski, novinarski), produkcija TV-oddaje in izdajanje revije.
Začelo se je v Kranju, se spominja Korošec, ki se je v tistem času v dvorani na Planini srečal s Srečem Zakrajškom. Padla je ideja: naredimo ligo. Pa ni ostalo le pri tem, ustanovljen je bil zasebni zavod, ki je imel v najboljših letih približno 400.000 evrov proračuna! "Vse smo dobili s sponzorskimi sredstvi, le zadnjih pet let je nekaj primaknila država. Pa še to predvsem na področju medijskega razpisa, ko je direktorat vodil Edi Kolar," Korošec pojasni, da prave podpore projekt od države ni dobil nikoli. Čeprav so politiki kar tekmovali, kdo se bo slikal na zaključnih prireditvah.
Včasih je bilo drugače: imeli smo državna podjetja, poklicali smo direktorja in se je zgodilo, pravi sogovornik, ki ugotavlja, da je danes skoraj vse v zasebni lasti. Pred časom ga je eden od teh direktorjev vprašal, zakaj bi oni dajali denar za ŠKL. Olajšav za to ni prejel, raje je šel na kak treking in dobro kosilo in to dal v stroške. To so mu ustrezni organi priznali kot olajšavo, pravi Korošec in doda, da so bili s svojimi programi in delom vedno komu trn v peti, panožnim zvezam, državnim organom, ministrstvu ...
"Bili smo zasebni zavod, ki sva ga ustanovila s Srečem, da je vse potekalo po predpisih. Bili smo neprofitni zavod. Če bi bil dobiček, ga ne bi mogli dvigniti, če bi bila zguba, pa bi jo morali pokriti. A prav to je bil dovolj velik razlog, da nismo dobili od države tako rekoč nič," ugotavlja Korošec, ki je za projekt dal okoli pol milijona svojega denarja, v zadnji fazi pa je celo prodal mamino stanovanje, da je pokril stroške, ki so nastajali pri izvedbi ŠKL in televizije ŠKL.
Spominja se, da so jih imeli zaradi tega za kapitaliste. "Pljuvali so po meni, pa tudi da smo kradli, so mi očitali. Danes sem bogat človek, za mano je 25 let dela, kar je strahotno dolga doba. Z dvignjeno glavo grem lahko po ulici, nikomur nisem nič ukradel, država mi ni nič dala, penzijo pa imam tako, da bi lahko prosil socialno pomoč," dodaja Korošec.
"Pa saj spremljamo le še tekmovanja U10, U12, U14 ... Sami U-ji vsepovsod. V šolah smo zmešali klubski šport, na vsakem koraku pa poteka selekcioniranje. Vedno sem trdil, da je šola šola, šolski šport pa morajo voditi šolski pedagogi, ki jih za to tudi imamo! Razvoja ni pa tudi dvorane so na šolskih tekmah slabo obiskane. Pri nas sta bila sreda in četrtek rezervirana za tekme, to so bili spektakli!" opozarja Korošec, ki pravi, da je bil temelj vsega na športnem področju, da so v ekipi sodelovali dekleta in fantje. To je bil ključni pogoj za razvoj. "Ko sva s Srečem to naredila, se je zgodila revolucija. Izkazalo se je, da so bila dekleta tudi ključna za končni uspeh ekip," še doda Korošec.
Ob 25-letnici ŠKL je nastal dokumentarni film, ki je bil premierno predvajan v Koloseju v Ljubljani, zdaj pa potuje po Sloveniji. Od 25. aprila je v vseh slovenskih kinematografih, prvi teden maja pa bo izšla knjiga ŠKL šport tisočerih obrazov. "To je res film, v katerem se pojavi na tisoče obrazov. Radi se pohvalijo, da je bilo v ŠKL 350.000 ljudi, in v tem filmu jih je skoraj toliko. Marsikdo niti ne ve, da bo svoj obraz lahko videl v kinu, da bo videl akcijo, ki jo je izpeljal, veselje s soigralci iz šole," je o filmu povedal Toni Cahunek, ki ga je tudi režiral. Košarko, rokomet, odbojko in nogomet so pri ŠKL že končali in teh tekem ne organizirajo več. V petek, 11. maja, bo v Lipici na sporedu še zadnja tekma med dvema ognjema.
Začelo se je na Planini
"Šel sem v pokoj. Malce sem tudi žalosten. Denarja za otroke ali tekmovanja otrok ne moreš dobiti, ker to nikogar ne zanima. Ko sem prihajal na sestanke v službe za marketing podjetij, pa bi jih bolj zanimal nebotičnik ali pa letalo, iz katerega bi letele sladkarije in bi tulilo: jejte to in boste varni. Za to bi dali 500 evrov. Ni pošteno, da se danes vlaga le v vrhunski šport, otrokom je treba dati priložnost, saj so oni naša prihodnost. Komu je sploh še mar za otroke?" sprašuje Vojko Korošec, skupaj z dr. Srečem Zakrajškom oče in mama ŠKL.Pomembni sopotniki Poleg ustanoviteljev so bili v projektu zelo dejavni dr. Mik Pavlovič kot vodja košarkarskega dela tekmovanja, dr. Meta Zagorc in Vesna Vukovič na plesno-navijaškem področju, Andrej Jus na področju medijskih krožkov, za koordinacijo dela je skrbela poslovna sekretarka Jasna Vidmajer, na terenu so delovali območni poverjeniki. Prvi prostor za delo je bila pregrajena čajna kuhinja v stavbi na Šmartinski cesti v Ljubljani, pripomočki za delo pa so bil že izrabljeni pisalna miza, računalnik, telefon in faks. Začetek tekmovanja sta podprla tudi minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber ter športna strokovnjaka dr. Janko Strel in dr. Marjeta Kovač. Prvi pogovori o projektu so se začeli že leto prej, 1994., po ureditvi vseh formalnosti pa je bila na vrsti konkretizacija tekmovalnega sistema oziroma začrtanega programa.
Začelo se je v Kranju, se spominja Korošec, ki se je v tistem času v dvorani na Planini srečal s Srečem Zakrajškom. Padla je ideja: naredimo ligo. Pa ni ostalo le pri tem, ustanovljen je bil zasebni zavod, ki je imel v najboljših letih približno 400.000 evrov proračuna! "Vse smo dobili s sponzorskimi sredstvi, le zadnjih pet let je nekaj primaknila država. Pa še to predvsem na področju medijskega razpisa, ko je direktorat vodil Edi Kolar," Korošec pojasni, da prave podpore projekt od države ni dobil nikoli. Čeprav so politiki kar tekmovali, kdo se bo slikal na zaključnih prireditvah.
Ko si poklical direktorja
"Politiki se radi pokažejo in radi kaj povedo. Da bi kdo pomagal sistemsko, pa žal ne," obžaluje Korošec, ki je sedanjega ministra za izobraževanje, znanost in šport vabil na sestanek, takisto se je priporočal za sestanek vrsto let pri prejšnji resorni ministrici. Dve leti in pol je čakal na sestanek pri predsedniku države. Nič od tega se ni zgodilo.Včasih je bilo drugače: imeli smo državna podjetja, poklicali smo direktorja in se je zgodilo, pravi sogovornik, ki ugotavlja, da je danes skoraj vse v zasebni lasti. Pred časom ga je eden od teh direktorjev vprašal, zakaj bi oni dajali denar za ŠKL. Olajšav za to ni prejel, raje je šel na kak treking in dobro kosilo in to dal v stroške. To so mu ustrezni organi priznali kot olajšavo, pravi Korošec in doda, da so bili s svojimi programi in delom vedno komu trn v peti, panožnim zvezam, državnim organom, ministrstvu ...
Hvaležen LakovičevimV ligi ŠKL je navduševal Jaka Lakovič, njegovi starši Janja in Darko pa so pomagali do prvega strateškega partnerja, to je leta 1995 postalo podjetje Droga. Korošec še danes ne skriva hvaležnosti do družine Lakovič.
Prodal mamino stanovanje
Edini, ki jim je odredil posebna izredna sredstva države, je bil minister dr. Žiga Turk. Korošec se spomni, da so s tem denarjem kupili TV-kamere. Na razpisih pa so vedno ostali praznih rok. Zakaj, nas je zanimalo."Bili smo zasebni zavod, ki sva ga ustanovila s Srečem, da je vse potekalo po predpisih. Bili smo neprofitni zavod. Če bi bil dobiček, ga ne bi mogli dvigniti, če bi bila zguba, pa bi jo morali pokriti. A prav to je bil dovolj velik razlog, da nismo dobili od države tako rekoč nič," ugotavlja Korošec, ki je za projekt dal okoli pol milijona svojega denarja, v zadnji fazi pa je celo prodal mamino stanovanje, da je pokril stroške, ki so nastajali pri izvedbi ŠKL in televizije ŠKL.
Spominja se, da so jih imeli zaradi tega za kapitaliste. "Pljuvali so po meni, pa tudi da smo kradli, so mi očitali. Danes sem bogat človek, za mano je 25 let dela, kar je strahotno dolga doba. Z dvignjeno glavo grem lahko po ulici, nikomur nisem nič ukradel, država mi ni nič dala, penzijo pa imam tako, da bi lahko prosil socialno pomoč," dodaja Korošec.
Izjemen TV-arhivV ŠKL (v 24 sezonah je nastalo po 36 enournih oddaj) se je prvič na televiziji javno pokazal Luka Dončić, saj ga je kamera ŠKL z novinarjem Grego Brezovcem obiskala na domu. Naključje je hotelo, da je bil Brezovec pozneje prvi Dončićev trener v KŠ Petrol Olimpija. Omeniti velja še Zoro Peruško, ki je vrsto let v zaodrju bdela nad potekom dogajanja ŠKL.
Kje je šport otrok?
"Vrhunec lige je bil zagotovo dogodek v Cirkulanah, ki sva jih s Srečem obiskala v družbi enega od državnih sekretarjev. Šli smo na tekmo, pred nami sta hodila fanta, ki sta se takole menila: 'Zdaj imava še tole super tekmo ŠKL, potem pa greva delat na njivo,'" se Korošec spominja, kaj je otrokom pomenil ŠKL. Danes ga skrbi za šolski šport, ker se je po njegovem mnenju povsem zreduciral na selekcioniranje v funkciji klubov."Pa saj spremljamo le še tekmovanja U10, U12, U14 ... Sami U-ji vsepovsod. V šolah smo zmešali klubski šport, na vsakem koraku pa poteka selekcioniranje. Vedno sem trdil, da je šola šola, šolski šport pa morajo voditi šolski pedagogi, ki jih za to tudi imamo! Razvoja ni pa tudi dvorane so na šolskih tekmah slabo obiskane. Pri nas sta bila sreda in četrtek rezervirana za tekme, to so bili spektakli!" opozarja Korošec, ki pravi, da je bil temelj vsega na športnem področju, da so v ekipi sodelovali dekleta in fantje. To je bil ključni pogoj za razvoj. "Ko sva s Srečem to naredila, se je zgodila revolucija. Izkazalo se je, da so bila dekleta tudi ključna za končni uspeh ekip," še doda Korošec.
Luka ter mnogi drugiIzjemna plejada košarkaric (z Niko Barič na čelu) in košarkarjev, nogometašev in nogometašic, odbojkaric in odbojkarjev, ki si danes služijo kruh doma in na tujem, se je preizkusila v ŠKL in pustila pomemben pečat. Kar devet reprezentantov (Matic Rebec, Aleksej Nikolič, Klemen Prepelič, Edo Murić, Jaka Blažič, Gašper Vidmar, Sašo Zagorac, Žiga Dimec, Vlatko Čančar) z zadnjega evropskega prvenstva v košarki je navduševalo v ŠKL. V tekmovanju so se preizkusil tudi Primož Brezec, Erazem Lorbek, Dino Murić, Beno Udrih, Boštjan Nachbar, Sašo Ožbolt, Nebojša Joksimović, Alen Omić pa tudi NBA-jevec Jusuf Nurkić, ki je prišel iz Bosne in Hercegovine v Laško, šolal pa se je v ŠC Celje. V odbojkarskih tekmah smo na delu spremljali Tineta Urnauta, Nejca Zemljaka, Alena Šketa, Jana Klobučarja, nad ŠKL so se navduševali tudi danes uspešni nogometaši in nogometašice: Jan Oblak, Luka Zahović, Lara Prašnikar, Amedej Vetrih.
Knjiga in film
Korošec pravi, da bo znamka ŠKL živela. Morda se najde kak norec, ki bi to gnal naprej. Še bodo skrbeli za promocijo teeballa, bejzbola za otroke, obeta pa se jim strateško globalno partnerstvo za mednarodno basketball zvezo. ŠKL še kdaj v Sloveniji? Nikoli ne reci nikoli. "Bo pa moral to nekdo sistemsko podpreti. Takih norcev ni več ..." Korošec rad poudari, da sta dve leti pustili izjemen pečat: prvo in zadnje. Prvo zato, ker je bilo leto presežkov. Ob zagonu projekta je vladala izjemna evforija. V zadnjem letu pa se je nabralo toliko občutkov in spominov, z nekaj grenkobe pove Korošec, ki je moral z ekipo nazadnje skorajda prositi šole, naj se vključijo v tekmovanje. "Ko prideš do te stopnje, se vprašaš, zakaj to počnem. A kot sem že poudaril: nikogar ne obsojamo."Ob 25-letnici ŠKL je nastal dokumentarni film, ki je bil premierno predvajan v Koloseju v Ljubljani, zdaj pa potuje po Sloveniji. Od 25. aprila je v vseh slovenskih kinematografih, prvi teden maja pa bo izšla knjiga ŠKL šport tisočerih obrazov. "To je res film, v katerem se pojavi na tisoče obrazov. Radi se pohvalijo, da je bilo v ŠKL 350.000 ljudi, in v tem filmu jih je skoraj toliko. Marsikdo niti ne ve, da bo svoj obraz lahko videl v kinu, da bo videl akcijo, ki jo je izpeljal, veselje s soigralci iz šole," je o filmu povedal Toni Cahunek, ki ga je tudi režiral. Košarko, rokomet, odbojko in nogomet so pri ŠKL že končali in teh tekem ne organizirajo več. V petek, 11. maja, bo v Lipici na sporedu še zadnja tekma med dvema ognjema.