Ni Petrović ali Kukoč, ampak pristen original

LJUBLJANA – Tudi letos je najboljši slovenski športnik košarkar, le da v kontrastni zgodbi kot leto prej. Goran Dragić je bil režiser in glavni junak pravljice na evropskem prvenstvu 2017, na katerem je naša košarka dosegla vrhunec. Le leto dni pozneje preživlja bržkone najtežje čase doslej, a v Madridu in pozneje še Dallasu se je nenehno lesketal diamant, kakršnega svet zlepa ne vidi. Luka Dončić.

Lani je bil čudežno nadarjeni Ljubljančan že med najboljšimi košarkarji v Evropi; uvrstil se je v elitno peterko eurobasketa. Še preden bo 28. februarja zapustil svet najstnikov, ga občudujejo tudi na najzahtevnejšem odru, ligi NBA. Nanj se je podal z vsemi možnimi lovorikami, saj je z madridskim Realom proslavil naslov španskega prvaka in osvojil lovoriko za košarkarja sezone, popeljal ga je tudi na prestol v evroligi in si rezerviral vse posamične trofeje: drugič zapored so ga izbrali za najboljšega mladega igralca, prvič tudi za MVP tekmovanja in nato še finalnega turnirja v Beogradu. Pri pičlih 19 letih je že prerastel staro celino. Nad njim sta bila le elitna ameriška scena in nebo, a ne za dolgo.

Dončić se je kot otrok preizkusil v številnih športih. Pri plavanju, odbojki in rokometu ni izstopal, kot si je želel, za nogomet je bil kmalu previsok. Zato je vztrajal pri košarki, za katero ga je navdušil oče Sašo. Mnogi so prepričani, da je košarka izbrala njega, saj je bil vedno korak ali dva pred drugimi. Pri osmih letih je že vadil z enajstletniki, pri 13 se je preselil v Madrid in leto dni pozneje pritegnil pozornost Dallasovih šefov, pri 16 letih je igral za najslovitejši klub v Evropi in na tekmah najvišje ravni. »Naš športni direktor Donnie Nelson mi je pripovedoval, da je v Španiji našel izjemnega fanta s svojevrstnim slogom igre, ki ga ne moremo primerjati z nikomer. In hitro sem se prepričal, da je imel prav,« se spominja Dallasov trener Rick Carlisle in zavrača poskuse, da bi mladega asa primerjali s strojem za doseganje košev Draženom Petrovićem ali s Tonijem Kukočem, ki je lahko zaradi kombinacije talenta in višine blestel na vseh petih igralnih položajih.

Drugi najmlajši med zvezdami?

Kaj bo Dončić prinesel slovenski košarki, s katero je imel pravi stik le na lanskem EP, lahko le ugibamo. Zagotovo pa vemo, da v ligi NBA ni projekt za prihodnost, ampak že zdaj smrtonosna grožnja za slehernega tekmeca. Če so ga na letošnjem naboru elitne lige izbrali kot tretjega po vrsti, ker je večina moštev iskala centre, po tretjini prvenstva nima konkurence med kandidati za najboljšega novinca sezone. In ker po povprečju v treh ključnih prvinah (točkah, skokih in asistencah) spada med najboljšo deseterico lige, ga mnogi že vidijo na tekmi All-Star NBA, ki jo bo 17. februarja gostil Charlotte. Če mu bo uspelo, bo postal drugi najmlajši udeleženec spektakla doslej. Rekorder bo ostal Kobe Bryant, ki se je pred dvema desetletjema preizkusil med zvezdami pri 19 letih in 170 dneh.

Dončić je v prejšnjem letu odigral kar 97 tekem, a se še zdaleč ni naveličal košarke. Nekaj oddiha je potreboval le poleti, zato je prišel na Dallasove priprave z nekaj odvečne teže, a je hitro izgubil sedem kilogramov. Zgrabil ga je namreč vrtinec navdušenja, ko se je začel dokazovati med najboljšimi na svetu. »Nisem še videl košarkarja, ki bi tako užival v igri. Če mu uspe dobra poteza, se ne more prenehati smejati. Tudi na treningih, saj ne mara običajnih potez. Raje ima podaje med nogami in za hrbtom ali mimogrede osmeši tekmeca,« pojasnjuje Dallasov organizator ​Jose Barea. Dončić je zato pogosto tarča ostre nasprotne obrambe, soigralci pa so ga sprejeli za svojega. Uvideli so, da imajo njegove ekshibicije smisel in učinek. Carlisle se strinja: »Če takšnega košarkarja preveč omejiš, mu odvzameš največje darove. Luka je zares nekaj posebnega. Pristen original.«