Ni videti sledov kontinuitete
Slovenska nogometna »velikana« Olimpija in Maribor bosta poskusila minuli konec tedna čim prej pozabiti. Kriza je večja na Štajerskem, kjer se trener Damir Krznar kljub žvižgom oklepa zadnjih rešilnih bilk, a zna tudi v Ljubljani nezadovoljstvo kmalu doseči nevzdržno raven za trenerja Joaa Henriquesa, se strinjajo Delovi komentatorji. V drugem delu podkasta VAR tudi o španski trenerski liniji, ki se od Pepa Guardiole nadaljuje k Mikelu Arteti in Xabiju Alonsu, a tudi Albertu Rieri.
V nogometnem svetu velja, da te že en spodrsljaj lahko pahne na rob krize, in obratno: alarmi nehajo zvoniti že po prvi zmagi. A točk za Olimpijo in Maribor v preteklem koncu tedna ni bilo, zmajem je načrte prekrižal zelo dobri Bravo. »Olimpija se lahko, kot je priljubljeno, izgovarja na ozko in krajše igrišče na Žaku ali pa na čudno zelenico, toda če si dovolj dober, to ne more biti razlog za spodrsljaj. Izgovarjati se na ozko igrišče je – milo rečeno – smešno. Zaslužena zmaga Brava, brez iskanja alibijev zunaj Olimpije,« se s pritožbami, ki jih je slišati iz Stožic, ne strinja urednik športne redakcije Jernej Suhadolnik.
Junak dvoboja je bil 21-letni Martin Pečar, kratek čas tudi del Olimpijinega mladinskega pogona, zdaj njen krvnik. »Gola sta bila pravi nogometni poeziji, vredno ju je pogledati v počasnem posnetku. Naklon noge, položaj telesa, vse je bilo popolno,« je bil navdušen poročevalec s slovenskih zelenic Gorazd Nejedly, ki je bil kritičen do trenerja Olimpije: »Za Henriquesa sem slišal, da je sistematičen trener. Če to res drži, zakaj je potem na Portugalskem vsako leto zamenjal delodajalca? Nekaj se bo moralo v Stožicah korenito spremeniti, če bo želela Olimpija ostati vsaj blizu Celju.«
