Ničesar ne namerava prati v medijih

Peter Prevc je že drugo zaporedno sezono neuspešno iskal šampionsko formo, ki ga je še posebno krasila v zimi 2015/16, ko je
bil na skakalnicah tako rekoč nepremagljiv. Čeprav je v minulih mesecih že večkrat dajal vtis, kot da se je vdal v usodo, je vseskozi zavzeto treniral, da bi se kmalu spet vrnil tja, kjer je že bil – na vrh. Trdno verjame, da lahko izboljša svoje skakanje, ve tudi, kako. O tem in še marsičem zanimivem je 25-letnik iz Dolenje vasi v Selški dolini spregovoril tudi za našo prilogo.

Po čem si boste najbolj zapomnili iztekajočo se zimo?
»Močno upam, da si bom ta spomin še ustvaril. Drugače pa se bom najbolj spominjal Zakopanov, Oberstdorfa, Kulma oziroma obdobja od novoletne tekme v Garmisch-Partenkirchnu do sredine januarja. Takrat se mi je zdelo, da je bilo moje skakanje dobro.«

Kdaj ste bili najsrečnejši?
»Zagotovo v Oberstdorfu, ko sem se po svojem drugem poletu moštvene tekme v izteku ustavil med ekipo.«

Ali vas je moštvena srebrna kolajna presenetila?
»Da, čeprav pred tekmo nisem prav veliko računal in si razbijal glave glede naših možnosti. Toda bolj ko se je preizkušnja bližala h koncu, manj sem bil presenečen. Zelo sem vesel, da se je razpletlo, kot se je.«


Kdaj pa ste bili najbolj razočarani?
»Morda na olimpijskih igrah, ker sem – potem ko sem pravzaprav od začetka sezone stopnjeval svoje nastope – pričakoval, da se bo zame izšlo bolje. A sem imel nato v Pjongčangu kopico težav s svojo tehniko, kar me je dodobra izpraznilo.«

Potem ste imeli tudi sami večja pričakovanja?
»Vsekakor, a niti ne toliko v rezultatskem kot v tehničnem smislu.«

Kako ste sicer doživeli olimpijske igre?
»Med njimi hitro spoznaš, da je vseeno, kje so, da je relativno vse isto. Olimpijska prizorišča in vas postaviš pač nekam, korporacije, ki stojijo za tem, so iste, pravila so ista, protokoli prav tako.«

Na večini tekem smo pogrešali gledalce, navijaško vzdušje …
»Meni je bilo že vnaprej jasno, da na skokih – glede na to, da imajo Korejci na državnem prvenstvu vsega pet tekmovalcev – ne bo 10.000 gledalcev. Zagotovo je koga, ki je nameraval priti, odvrnil tudi hud mraz.«

Ali ste že analizirali svoje nastope?
»O njih sem veliko razmišljal in dognal, da so morda rezultat nečesa, kar sem naredil prej. Dobro je bilo, da nisem po prvi ali drugi tekmi vrgel smuči v koruzo, mislec, da tako in tako nimam nobenih možnosti za kar koli, ampak da sem še naprej zavzeto treniral. Napake so se v mojih skokih pojavljale zato, ker sem poskušal v zadnjih trenutkih preveč dodati. Potem ko sem naredil večjo spremembo, sem pretirano pazil nanjo, kar seveda ni prineslo napredka.«

Niste se vdali, toda novinarji, ki vas spremljamo, smo pogosto dobili vtis, kot da ste že dvignili roke.
»Verjamem, da ste dobili takšen vtis, takoj po kakšni tekmi je bilo pri meni res tako. Sčasoma se naveličaš poslušati samega sebe, kako razpredaš o istih zadevah, pa nimaš nič pametnega za povedati, ker delaš iste napake in se ponavljaš. Nemalokrat se mi zdi nesmiselno vlagati toliko truda za tako majhen izkupiček, vendar se že po prespani noči vame vrne elan.«

Bi naredili kaj drugače, ce bi lahko kolo časa zavrteli, recimo, v lansko pomlad?
»Ne. Ali pa. No, o tem pa še nisem razmišljal. Z izkušnjami, ki jih imam, bi verjetno spremenil kakšno stvar oziroma bi kateri dal večji poudarek.«

Ali pri poskusu vrnitve na nekdanje položaje vidite luč na koncu predora?
»Vidim naprej, vidim, da lahko izboljšam raven svojega skakanja, vem tudi, kako. A to vseeno še ni tako zanesljivo, da bi lahko govoril o tem, da vidim luč. Lahko rečem kvečjemu to, da nekje spredaj vidim odsev svetlobe.«

Kako je z vašim gležnjem? Baje imate težave z njegovo gibljivostjo?
»Gre za gleženj, ki je bil mizi se je pokazala asimetrija v počepu, zaradi cesar se je vse skupaj malo podiralo, zato smo temu posvetili nekoliko več pozornosti. Vendar so trenerji težave gotovo potencirali, o njih sploh ne bi bilo treba govoriti.«

S čim nas boste presenetili v Planici?
»Upam, da predvsem z dolgimi, in ne kratkimi poleti.«

Koliko navijačev pričakujete?
»Toliko, kot jih je bilo pred dvema letoma, jih zagotovo ne bo in mislim, da jih toliko še lep čas ne bo več. Število gledalcev bo po mojem povprečno za Planico, kar pa je v primerjavi z drugimi tekmami za svetovni pokal v smučarskih skokih še vedno veliko,
tako da bo ozračje znova super. Ne dvomim, da se bom z velikim veseljem usedel na startno klop in še z večjim navdušenjem ustavljal v izteku letalnice. S planiškim vzdušjem se lahko primerja le še tisto v Zakopanah.«

Kaj imate v načrtu po Planici?
»To bomo pa še videli, kako se bo obrnil čas. Zagotovo pa bom večino časa preživel doma.«

Ali načrtujete (spet) kakšen sestanek?
»To bo odvisno od tega, kako se bo vse skupaj odvilo.«

Kako ste zadovoljni s trenersko ekipo z Goranom Janusom na čelu?
»Bom rekel, da manj kot pred dvema letoma.«

Še imate zaupanje do zdajšnjega strokovnega vodstva reprezentance?
»O tem bi se rad najprej pogovoril s trenerji. Ničesar ne nameravam prati v medijih, sploh pa ne zadev, ki jih moramo razčistiti med sabo. Želim si, da bi bili pogovori med nami neposredni, in ne prek medijev.«

Ali se vam je sezona vlekla ali je minila hitro?
»Ko se zdaj ozrem nazaj, je minila kar hitro, čeprav so bila vmes obdobja dolga in hkrati kratka. Ko sem imel v načrtu, da bom nekaj popravil, pa mi to ni uspelo, sem si želel, da bi imel do naslednje tekme na voljo še nekaj časa.«

V formuli 1 velja nepisano pravilo, da otrok upočasni dirkača. Kako mislite,da je s tem v skokih?
»Kar bo prinesel čas, bo prinesel.«