TOGO
Nogometna legenda oblekla afriške igralce
Nekdanji uspešni mariborski nogometaš Bojan Krempl razveselil ekipo iz Toga. Prek prijatelja je tja poslal stare drese NK Slivnica.
Odpri galerijo
SLIVNICA PRI MARIBORU – Kako malo je včasih treba, da pomagaš drugim in jim polepšaš življenje, je pred kratkim dokazal nekdanji uspešni nogometaš NK Maribor Bojan Krempl.
»Bil sem zelo presenečen in tudi zelo ponosen na to dejanje in tudi na odobravanje celotnega kolektiva, z ravnateljem šole Francem Gosakom na čelu. Pa tudi na odziv okolice in nogometašev NK Slivnica,« je prve trenutke, ko je zagledal fotografijo mladih afriških nogometašev, oblečenih v stare drese slivniških kolegov, strnil Krempl.
Celotna zgodba, kot nam pojasni, se je začela, ko so v Osnovni šoli Franca Lešnika - Vuka Slivnica pri Mariboru, v kateri poučuje športno vzgojo, začeli pospravljati slačilnico, ki so jo uporabljali člani NK Slivnica, preden so se preselili v svoje prostore. Našli so več starih dresov, in sicer za eno celo garnituro, torej za 16 igralcev, ter še nekaj modrih dresov, na katerih sta kot sponzorja zapisana tamkajšnji avtoservis in picerija.
Krempl jih je odnesel domov in jih z ženo opral, saj jih je želel še naprej uporabljati, in sicer za osnovnošolce. No, kaj kmalu je opazil, da bo to zelo težko, saj so bili zanje preveliki. Zato jih je shranil v šolski kabinet. Nanje se je spet spomnil, ko se je v Avstriji srečal s prijateljem Jeanom Laclejem, tudi nekdanjim nogometašem, ki je doma iz afriške republike Togo, živi pa v naši severni sosedi.
Ta mu je povedal, da ima v Togu brata, ki je trener vaške nogometne ekipe. Takšnih razmer za vadbo, kot so pri nas ali v Avstriji, bi si v Afriki lahko le želeli. Krempl se je zato odločil, da bo prijatelju dal najdene drese slovenskega nogometnega kluba, naj jih odnese domov. In to se je tudi zgodilo.
Da je bila to zelo dobra odločitev, je bilo jasno že takoj, ko so dresi prispeli v Afriko. Tudi za tamkajšnje nogometaše so bili preveliki, a je položaj z njihovim zožanjem rešila Laclejeva svakinja. Nove pridobitve so se mladi afriški igralci zelo razveselili. Kot je Kremplu povedal Lacle, je vladalo nepopisno veselje.
»Vaška ekipa igra prvenstvene tekme v vaših, naših dresih,« je Krempl ponosno sporočil ob pogledu na fotografijo mladih fantov, na katerih so v dresih slovenskega kluba. Včeraj je dobil še fotografijo z modrimi dresi, ki jih bodo uporabljali za treninge. Zgodba še ni končana, saj so se z Laclejem dogovorili, da bo lahko, če se bodo še kje našli stari dresi ali če jih v klubu ne bodo več potrebovali, tudi te odnesel v svojo rodno državo.
»Vsa čast. Na to moramo biti ponosni. V klubu bi samo dodali vsa čast, Bojan Krempl!« so se na vse skupaj hitro odzvali v NK Slivnica. Tamkajšnji predsednik Andrej Pišek nam je povedal, da gre za modro-rumene drese iz sezone 2003/2004. Takrat so njihovi nogometaši tudi postali prvaki in napredovali v prvo ligo Medobčinske nogometne zveze Maribor.
Pojasnil je, da so bili narejeni po naročilu, glavna oblikovalca sta bila Drago Mlakar in Miran Šeruga Tomažič. V Afriko bi lahko poslali še katere, saj jih »imamo še nekaj na rezervi«. Poleg tega so se, kot razloži sogovornik, s Kremplom pogovarjali tudi o nogometnih žogah. V Afriki ima namreč ena ekipa na sezono le tri žoge, pri nas pa na desetine.
»Bil sem zelo presenečen in tudi zelo ponosen na to dejanje in tudi na odobravanje celotnega kolektiva, z ravnateljem šole Francem Gosakom na čelu. Pa tudi na odziv okolice in nogometašev NK Slivnica,« je prve trenutke, ko je zagledal fotografijo mladih afriških nogometašev, oblečenih v stare drese slivniških kolegov, strnil Krempl.
Preveliki za šolarje
Celotna zgodba, kot nam pojasni, se je začela, ko so v Osnovni šoli Franca Lešnika - Vuka Slivnica pri Mariboru, v kateri poučuje športno vzgojo, začeli pospravljati slačilnico, ki so jo uporabljali člani NK Slivnica, preden so se preselili v svoje prostore. Našli so več starih dresov, in sicer za eno celo garnituro, torej za 16 igralcev, ter še nekaj modrih dresov, na katerih sta kot sponzorja zapisana tamkajšnji avtoservis in picerija.
Krempl jih je odnesel domov in jih z ženo opral, saj jih je želel še naprej uporabljati, in sicer za osnovnošolce. No, kaj kmalu je opazil, da bo to zelo težko, saj so bili zanje preveliki. Zato jih je shranil v šolski kabinet. Nanje se je spet spomnil, ko se je v Avstriji srečal s prijateljem Jeanom Laclejem, tudi nekdanjim nogometašem, ki je doma iz afriške republike Togo, živi pa v naši severni sosedi.
Ta mu je povedal, da ima v Togu brata, ki je trener vaške nogometne ekipe. Takšnih razmer za vadbo, kot so pri nas ali v Avstriji, bi si v Afriki lahko le želeli. Krempl se je zato odločil, da bo prijatelju dal najdene drese slovenskega nogometnega kluba, naj jih odnese domov. In to se je tudi zgodilo.
Nepopisno veselje
Da je bila to zelo dobra odločitev, je bilo jasno že takoj, ko so dresi prispeli v Afriko. Tudi za tamkajšnje nogometaše so bili preveliki, a je položaj z njihovim zožanjem rešila Laclejeva svakinja. Nove pridobitve so se mladi afriški igralci zelo razveselili. Kot je Kremplu povedal Lacle, je vladalo nepopisno veselje.
3
nogometne žoge na sezono dobi ekipa v Togu.
nogometne žoge na sezono dobi ekipa v Togu.
»Vaška ekipa igra prvenstvene tekme v vaših, naših dresih,« je Krempl ponosno sporočil ob pogledu na fotografijo mladih fantov, na katerih so v dresih slovenskega kluba. Včeraj je dobil še fotografijo z modrimi dresi, ki jih bodo uporabljali za treninge. Zgodba še ni končana, saj so se z Laclejem dogovorili, da bo lahko, če se bodo še kje našli stari dresi ali če jih v klubu ne bodo več potrebovali, tudi te odnesel v svojo rodno državo.
»Vsa čast. Na to moramo biti ponosni. V klubu bi samo dodali vsa čast, Bojan Krempl!« so se na vse skupaj hitro odzvali v NK Slivnica. Tamkajšnji predsednik Andrej Pišek nam je povedal, da gre za modro-rumene drese iz sezone 2003/2004. Takrat so njihovi nogometaši tudi postali prvaki in napredovali v prvo ligo Medobčinske nogometne zveze Maribor.
Vsa čast. Na to moramo biti ponosni. V klubu bi samo dodali vsa čast, Bojan Krempl!
Pojasnil je, da so bili narejeni po naročilu, glavna oblikovalca sta bila Drago Mlakar in Miran Šeruga Tomažič. V Afriko bi lahko poslali še katere, saj jih »imamo še nekaj na rezervi«. Poleg tega so se, kot razloži sogovornik, s Kremplom pogovarjali tudi o nogometnih žogah. V Afriki ima namreč ena ekipa na sezono le tri žoge, pri nas pa na desetine.