NAVIJAČI
Ob vhodu na stadion so se morali sezuti
Svetovno prvenstvo poleg nogometnih zgodb prinaša tudi kopico navijaških.
Odpri galerijo
Ognjena navijačica Hrvaške potrjuje, da ta dežela nima le nogometnega šarma. FOTO: Afp
MOSKVA – Ena od največjih težav navijačev 32 reprezentanc, udeleženk svetovnega prvenstva v nogometu, so velike razdalje med mesti v Rusiji, kjer se igrajo tekme mundiala. Tako so Hrvati, seveda z bučno podporo svojih privržencev, uvodni dvoboj proti Nigeriji odigrali v Kaliningradu ob Baltskem morju, veliko zmago proti Argentini pa so si priigrali v Nižnem Novgorodu na ustju rek Volge in Oke, v kraju skoraj 1500 kilometrov od Kaliningrada.
Pa to ni bila edina težava, približno deset tisoč navijačev ognjenih je v Nižnem Novgorodu naletelo na mesto, ki je najdražje v Rusiji in kjer je prodaja alkohola prepovedana. Hrvati so v Kaliningradu, enem najcenejših prizorišč SP, za kavo v gostinskem lokalu denimo plačali dva evra in pol, za pivo štiri, večerja za tri osebe v malce dražji restavraciji je denarnico olajšala za sto evrov, tisti, ki so segli po hitri prehrani, pa so tudi zanjo odšteli štiri evre, medtem ko so za škatlo cigaret plačali le 1,3 evra, kar je precej ceneje kot na Hrvaškem.
Zato niti ni čudno, da si je tekmo varovancev Zlatka Dalića ob Baltskem morju ogledalo petnajst tisoč njihovih navijačev, v Nižni Novgorod pa jih je, le kako drugače kot z letalskim prevozom, prišlo od osem do deset tisoč. »Malo nas je, a smo tu, ni nas toliko kot v Kaliningradu, a smo prav tako glasni,« je povedal Ante iz Berlina, eden od navijačev ognjenih. Ti so denimo za prenočitev v novgorodskem hotelu povprečno plačali 56 evrov, to je celo več kot v Moskvi, kjer prenočitev v povprečju stane 50 evrov. V Kaliningradu pa se je ponoči v hotelski postelji lahko odpočilo tudi za 34 evrov.
No, zanimivo je, da je bila v trgovinah v Nižnem Novgorodu prepovedana prodaja alkoholnih pijač, se je pa alkohol še vedno lahko naročevalo v gostinskih lokalih; za najcenejše pivo je bilo treba odšteti 5,5 evra. A vse se (s)plača, le da se vidi svoje ljubljence, še posebno ob veliki zmagi proti Argentini. So bili pa prireditelji obveščeni, da naj bi hrvaški huligani celo bili pripravljeni prekiniti tekmo, zato so morali gledalci ob pregledu na vhodih na stadion celo sezuti čevlje.
Navijači iz Crikvenice so v Rusijo prinesli največjo hrvaško zastavo, ki meri 96,5 metra v dolžino in 10 metrov in pol v širino, težka pa je 100 kilogramov. Letalski prevoznik je zanjo od Moskve do Nižnega Novgoroda želel zaračunal tarifo 2000 evrov, zato je zastava, sestavljena iz treh delov, na prizorišče tekme z Argentino prišla le v tretjinski velikosti. Številni tuji navijači na ulicah Moskve in visoke temperature pa so poskrbeli za rekordno prodajo sladoleda v prestolnici.
»V tem času običajno prodamo 200 ton sladoleda na dan, zdaj smo že pri 300,« je navrgel direktor Združenja prodajalcev sladoleda Genadij Jašin. Argentinec Matyas Amaya ima denimo za seboj posebno pustolovščino. Na poti na svetovno prvenstvo je prekolesaril 37 držav in 80.000 kilometrov, a si v živo ne bo mogel ogledati nobene od tekem. Pošla so mu namreč sredstva in preprosto nima denarja za vstopnico.
95,5
metra je dolga hrvaška zastava, težka pa 100 kg.
metra je dolga hrvaška zastava, težka pa 100 kg.
Pa to ni bila edina težava, približno deset tisoč navijačev ognjenih je v Nižnem Novgorodu naletelo na mesto, ki je najdražje v Rusiji in kjer je prodaja alkohola prepovedana. Hrvati so v Kaliningradu, enem najcenejših prizorišč SP, za kavo v gostinskem lokalu denimo plačali dva evra in pol, za pivo štiri, večerja za tri osebe v malce dražji restavraciji je denarnico olajšala za sto evrov, tisti, ki so segli po hitri prehrani, pa so tudi zanjo odšteli štiri evre, medtem ko so za škatlo cigaret plačali le 1,3 evra, kar je precej ceneje kot na Hrvaškem.
Argentinski navijači z maskami Lionela Messija bodo kot vse kaže domov odšli brez pokala za naslov svetovnega prvaka. FOTO: Ap
Zato niti ni čudno, da si je tekmo varovancev Zlatka Dalića ob Baltskem morju ogledalo petnajst tisoč njihovih navijačev, v Nižni Novgorod pa jih je, le kako drugače kot z letalskim prevozom, prišlo od osem do deset tisoč. »Malo nas je, a smo tu, ni nas toliko kot v Kaliningradu, a smo prav tako glasni,« je povedal Ante iz Berlina, eden od navijačev ognjenih. Ti so denimo za prenočitev v novgorodskem hotelu povprečno plačali 56 evrov, to je celo več kot v Moskvi, kjer prenočitev v povprečju stane 50 evrov. V Kaliningradu pa se je ponoči v hotelski postelji lahko odpočilo tudi za 34 evrov.
Zmeda z RostovomaDa je Rusija velika država in da je za rezervacijo hotelske sobe nujno poznavanje zemljepisa, je na lastni koži izkusila tudi skupina švicarskih navijačev. Ta je rezervirala hotel v Rostovu, a ne na Donu, ampak v Rostovu Velikem – mesti ležita kar 1281 km narazen. Švicarji so pripotovali v Rostov na Donu, kjer sta se pomerili Brazilija in Švica, a na ulici pravega imena niso našli svojega hotela. Poklicali so policijo, ta je Švicarjem pojasnila uganko, na koncu pa so prostovoljci navijačem le našli prenočišče v pravem Rostovu.
No, zanimivo je, da je bila v trgovinah v Nižnem Novgorodu prepovedana prodaja alkoholnih pijač, se je pa alkohol še vedno lahko naročevalo v gostinskih lokalih; za najcenejše pivo je bilo treba odšteti 5,5 evra. A vse se (s)plača, le da se vidi svoje ljubljence, še posebno ob veliki zmagi proti Argentini. So bili pa prireditelji obveščeni, da naj bi hrvaški huligani celo bili pripravljeni prekiniti tekmo, zato so morali gledalci ob pregledu na vhodih na stadion celo sezuti čevlje.
Skrajšali zastavo velikanko
Navijači iz Crikvenice so v Rusijo prinesli največjo hrvaško zastavo, ki meri 96,5 metra v dolžino in 10 metrov in pol v širino, težka pa je 100 kilogramov. Letalski prevoznik je zanjo od Moskve do Nižnega Novgoroda želel zaračunal tarifo 2000 evrov, zato je zastava, sestavljena iz treh delov, na prizorišče tekme z Argentino prišla le v tretjinski velikosti. Številni tuji navijači na ulicah Moskve in visoke temperature pa so poskrbeli za rekordno prodajo sladoleda v prestolnici.
Ognjena navijačica Hrvaške potrjuje, da ta dežela nima le nogometnega šarma. FOTO: Afp
»V tem času običajno prodamo 200 ton sladoleda na dan, zdaj smo že pri 300,« je navrgel direktor Združenja prodajalcev sladoleda Genadij Jašin. Argentinec Matyas Amaya ima denimo za seboj posebno pustolovščino. Na poti na svetovno prvenstvo je prekolesaril 37 držav in 80.000 kilometrov, a si v živo ne bo mogel ogledati nobene od tekem. Pošla so mu namreč sredstva in preprosto nima denarja za vstopnico.
