Odločitev za Zormana na prvi pogled presenečenje, na drugi sploh ne

V Trebnjem ima rokomet bogato tradicijo in globoke korenine, rokometaši pa nase opozarjajo od 80. let minulega stoletja. Še danes je v klubskih analih z zlatimi črkami zapisan 17. junij 1983, ko je potekal ustanovni občni zbor kluba, udeležilo se ga je 25 članov. Letos bo ob klubskem rojstnem dnevu še posebno slovesno, morda že dan ali dva prej – 15. junija naj bi objavili, da na trenersko mesto dolenjskega ligaša seda 40-letni Uroš Zorman, nekdanji kapetan reprezentance, danes pa trener, pomočnik selektorja Ljubomirja Vranješa.

Vajdlovo predčasno slovo

Zormanov prihod je na prvi pogled presenečenje. Po podrobni analizi pa niti ne. Trebanjski klub je minulo s koronavirusom zaznamovano sezono sklenil na izvrstnem 3. mestu, višje v zgodovini Trebanjci še niso bili. Pod uspeh se je podpisal trener Ivan Vajdl, ki se je aprila 2019 vrnil v Trebnje.


"Vesel sem, da se po štirih letih vračam v Slovenijo. V veselje mi je, da me je poklical prav Trimo Trebnje, s katerim sem sodeloval že pred leti," je lani povedal Vajdl ob prihodu, zdaj pa je jasno, da Dolenjci nanj ne računajo več, čeprav jih je vrnil v Evropo, kjer bodo igrali jeseni. Vajdl je postavil dober temelj za Zormana, ki se vrača v Slovenijo željan dela, dokazovanja. Te priložnosti Trebanjci preprosto niso želeli izpustiti iz rok.

Ločen od družine

Zorman ima tudi osebne razloge, da se vrača v Podalpje, točneje na Dolenjsko, od koder prihaja njegova žena. V okolici Novega mesta so si ustvarili dom. "Ko sem končal športno kariero, je moja družina odšla v Slovenijo. Zdaj sem bil že drugo sezono sam v Kielcah in težko je živeti na tak način. Že dolgo razmišljam, kaj bi storil. Klub in Kielce kot mesto sta moj drugi dom. Toda na koncu se je bilo treba odločiti. Ni mi bilo lahko, toda družina je družina," je aprila letos pojasnil Zorman, ko je kljub še veljavni pogodbi zapustil poljski klub Kielce. Tam je deloval kot pomočnik Talenta Dušebajeva.

Še dvorana?

Ob vsem pa je jasno, da je Zorman ambiciozen, Trebnje pa okolje, kjer lahko to potrdi in nadgradi. Prvič bo sam vodil zasedbo, kadroval ter pripravljal igralce na novo sezono. To so izzivi, ki jih preprosto mora premagati, da se skali. "Seveda se želiš povzpeti. Začneš kot drugi trener, šele potem si želiš biti prvi. Upam, da mi bo uspelo," še pristavi nekdanji as, ki je bil štirikrat prvak rokometne lige prvakov. Ob tem pa Trebanjci ne skrivajo ambicij, da bi z njim naredili korak naprej tudi na preostalih že tako urejenih segmentih v klubu. V njihovih načrtih je gradnja nove športne dvorane, ki bo sprejela do 3000 gledalcev. Če bi ob dvorani zraslo še nekaj stanovanj, bi nastali resni zametki rokometne akademije, kjer bi se kalili mladi iz vse regije.

Smodišev model

Sestop, tak trezen, umirjen, iz svetovnih aren v domače okolje ni lahka stvar. Prej šok. Pred Urošem so veliki izzivi. Če se lahko od koga uči, je to zagotovo Matjaž Smodiš. Nekdanji izjemni košarkar danes živi v domačem Novem mestu, kjer pa je našel svojo vlogo. Bolje rečeno, si jo je izboril. Znašel se je na gostinskem trgu s kavarno in picerijo, svojo dejavnost je razširil tja do Kostanjevice, za nameček pa je ostal v košarki – eden od idejnih očetov Žoltastih trotov in član upravnega odbora KK Krka. Smokiju je uspelo, v svojem igralskem pokoju je našel smisel, kjer je uspešen, koristen, kreativen. Da bi ob vrnitvi v Slovenijo uspelo tudi Zormanu, pa držijo pesti Trebanjci. Ni lahko biti prerok na domači grudi.