Ostaja osredotočen

V življenju dirkača motoGP dirkanje pomeni vse. Njegovo vsakodnevno rutino kot tudi letni koledar zaznamuje natančen razpored treningov, dirk in časa za okrevanje.

Nenadna sprememba koledarja je izziv za ohranjanje motivacije – kako potegniti najboljše iz novonastale situacije. Prilagoditev in disciplina sta bistveni za uspeh in Francesco Bagnaia - Pecco se tega zelo dobro zaveda. Štiriindvajsetletni Italijan se je z daljšim premorom, dokler se prvenstvo zaradi pandemije sploh ne bo začelo, spoprijel na pozitiven način. Trening ostaja osrednja naloga v njegovi vsakodnevni rutini, saj je pomembno ohranjati intenzivnost, hkrati pa ima dovolj časa za gojenje strasti, ne da bi pozabil na širšo sliko.
 

Prava miselnost

Pecco je po zahtevni lanski sezoni uspešno opravil zimsko testiranje. Njegova prednostna naloga je bila, da se je fizično in psihično pripravil za letošnjo sezono in pridobil potrebno miselnost za kosanje z vrhunskimi dirkači sveta. »Moja debitantska sezona v motoGP je bila težja, kot sem pričakoval. Razred moto2 je zelo konkurenčen, vendar je prehod iz moto3 potekal brez težav. Takrat sem povečal fizični trening in se hitro prilagodil novemu motociklu ter novemu razredu. V drugi sezoni sem nato osvojil naslov v moto2,« pojasni Pecco.

»MotoGP je druga zgodba. V nekem pogledu me je dejstvo, da sem leta 2018 osvojil naslov v moto2, uspavalo. Živel sem v pravljici, saj sem končno uresničil sanje, ki sem jih gojil že od otroštva, in postal svetovni prvak. Če se ozrem, lahko rečem, da sem trdo delal, vendar ne dovolj. Moral bi narediti premik ter spremeniti miselnost, priprave in pristop. Iz te lekcije sem se marsičesa naučil. Biti dirkač v motoGP pomeni biti popolnoma predan: zgodbo moraš dihati, zaužiti in biti popolnoma v njej.


Pozimi sem trdo delal in zdaj sem popolnoma osredotočen. Lani sem bil močnejši v kvalifikacijah, medtem ko sem imel med dirko težave, tako da sem se čez zimo osredotočal na izboljšanje svojega tempa. Prilagodil sem tudi slog vožnje. Moj stil je tak, da sem vedno vozil gladko, a to je na ducatiju težko. Moral sem se prilagoditi in po zgledu drugih Ducatijevih dirkačev postati bolj agresiven, kot recimo Andrea Dovizioso, ki je sposoben zapreti vrzel in zapeljati prek meja ducatija desmosedici.«
 

Učenje od najboljših

Kot član Akademije VR46 ima 24-letni Italijan privilegij, da trenira z Valentinom Rossijem in da mu pri pripravah pomaga ustrezno strokovno osebje. »Valentino me je in me še vedno navdihuje. Srečo imam, da lahko treniram z njim v Tavullii. Vale mi je za zgled in hkrati spodbuda. Od njega sem se naučil ponižnosti in neverjetne želje po nenehnem osebnem napredku. Kljub temu da mu ni treba ničesar več dokazati, še naprej trenira bolj kot kdor koli drug in nam daje zgled. Nihče ne premore takšne motivacije, kot jo ima on. Občudujem njegovo umirjenost med dirkaškim vikendom in njegovo sposobnost, da iz motocikla izvleče več, kot se dozdeva, da je mogoče. To, da si član Akademije VR46, je velika prednost in neverjetna motivacija. Akademija je kot družina. Prijatelji smo, ko pa treniramo na Ranču, prevlada tekmovalnost. Predstavlja zagon, da dajemo vse od sebe in ohranjamo koncentracijo.«
 

Dobrodelnost in strast

Pecco Bagnaia je po rodu iz Torina, a se je po vstopu v Akademijo VR46 konec leta 2013 preselil v Pesaro, saj je želel biti bliže Ranču in Valentinu Rossiju. V tistem zelo občutljivem trenutku ni pozabil korenin in se je odločil s svojo dobrodelno akcijo Skupaj proti koronavirusu prispevati skupnosti.

Z videoposnetkom, objavljenim na družabnih kanalih, je dirkač ekipe Ducati Pramac oboževalce prosil, naj zberejo sredstva za podporo oddelkom za intenzivno nego v bolnišnici Molinette v njegovem rodnem mestu Torino. V času karantene v Italiji se je svet motošporta odlično odzval in poskrbel za razne dobrodelne akcije. Valentino Rossi je bil med prvimi, ki so na poziv svoje regije Marche odgovorili s pomembno donacijo. V okviru kampanje prek družabnih medijev #distantimauniti (#farbutunited) so zdravniki, Valentino in VR46 postali ambasadorji sporočila, da je absolutno pomembno slediti navodilom in ostati doma ter ohranjati socialno distanco. Vsi so združeni v skupnem cilju, da se ustavi širjenje virusa in da se čim prej lahko vrnemo v normalnost.


Če ne bi bil dirkač, bi Pecca verjetno našli v kuhinji. Strast do kuhanja je v njegovi družini. »Moj oče je nekoč vodil restavracije in vedno me je navduševala predanost ljudi, ki so v kuhinji pripravljali hrano. Vedno sem gojil to strast. Pravkar sem kupil pečico in eksperimentiram z novimi recepti. To je dobra zabava. Moj najljubši recept? Špageti amatriciana s slanino in pecorino sirom!« Dober tek, Pecco!